Denar in zlati standard

Če pogledamo nazaj v zgodovino je denar vedno bil temelj gospodarske družbe. Že v preteklosti so poznali naturalno menjavo, kasneje pa blagovno menjavo, kjer so žito, krave, kože, krompir, itd. menjavali za drugo dobrino, ki so jo sami potrebovali. Kot menjalno sredstvo lahko služi katerokoli blago, le da si ga želi čim večje število ljudi. Ker pa je bilo te dobrine težko razdeliti in niso bile trajne so ljudje začeli namesto dobrin uporabljati kovine.

V 4. st..pr.n.št. naj bi egiptovski delavci po naključju našli kepo zlata. To je pomenilo začetek širjenja zlata in srebra in rešitev prej omenjenih težav. Zlato in srebro sta bila nepokvarljiva, lahko ju je bilo razdeliti, nista bila pokvarljiva in kljub njuni majhni količini je bila njuna vrednost zelo velika. Zaradi vseh teh pozitivnih lastnosti sta zlato in srebro sama od sebe dobila svojo vrednost in ne z zakonom države.

V 7.st. pr. n. št. je kralj Krez iz Lidije prvič na kepo zlata odtisnil svoj žig – tako je nastal kovanec. Nekaj stoletij kasneje so ljudje začeli iz varnostnih razlogov svoje srebrne in zlate palice shranjevati pri zlatarjih, ki so zanje izdajali hrambna potrdila. Če je lastnik zlata in srebra želel vzeti svoje imetje, je potrdilo preprosto unovčil pri zlatarju. Kmalu so ljudje ugotovili, da je lažje nositi potrdilo kot zlato in srebro in so namesto zlata in srebra kot menjalno sredstvo uporabljali potrdila. Potrdila so bila nekak papirnati denar, ki je bil 100-odstotno krit z zlatom. Tako je začelo nastajati bančništvo.

Zlatarji in banke so kaj hitro ugotovili, da ljudje le redko pridejo in unovčijo svoja potrdila, zato so se spomnili in izdajali vedno več potrdil, kot pa je bilo v resnici zlata. Tako so iznašli parcialni standard, kjer so emisijske banke izdale več potrdil (bankovcev) kot je bilo v resnici na zalogi zlata. Prva centralna banka, ki je izdala smernice za kritje bankovcev v obtoku v zlatu je bila Bank of England, ustanovljena leta 1694. Anglija je bila takrat vodilna gospodarska velesila na svetu, zato je vedno več držav sprejelo njena pravila. Leta 1900 je parcialni zlati standard uporabljajo že več kot 50 držav.