Nastanek denarja

Ali ste se kdaj vprašali kako nastane denar? Zakaj pride do inflacije? Zakaj cene tako naraščajo? Od kod državam denar in zakaj je njihovo zadolževanje neomejeno?
Ker so ZDA glavna gospodarska velesila, se bomo osredotočili predvsem na njihov sistem »tiskanja denarja«, ki se ne razlikuje dosti od držav Zahodne Evrope.
Prvo se vprašajmo kaj pravzaprav Ameriška centralna banka sploh je? Večina bo najbrž odgovorila, da gre za centralno banko, ki skrbi za inflacijo in pomaga poslovnim bankam pri »zalaganju« denarja. Vendar je resnica daleč od tega!
Ameriška centralna banka je kartel, ki ni nič drugačen od naftnega kartela, bančnega kartela ali kakršnegakoli drugega kartela.

POVEZAVA Z BANKAMI IN AMERIŠKO CENTRALNO BANKO (FED)
Banko si predstavljamo kot neko konzervativno institucijo, ki ima svoj ugled. V njej najdemo urejene bančnike z lepimi oblekami, kravatami in resnim osebjem, ki vam vedno svetujejo in kamor se lahko zatečemo, ko rabimo denar, seveda pod pogojem, da izpolnjujemo njihove zahteve.

Vendar gre pri bankah danes, za eno veliko prevaro. Preprosto povedano, banke danes ustvarjajo denar iz nič in vam za to zaračunajo obresti. Preden greste na banko po denar, ga le-te dejansko nimajo, vendar ga ustvarijo, ko vi zanj zaprosite. Kako je to možno?

Ameriška centralna banka se je povezala z svojo vlado, ki delujeta kot partnerja, kjer vlada piše zakone za banko, da lahko »pričara« denar iz nič, na povsem legalen način. Če bi jaz ali vi hoteli to početi bi šli naravnost v zapor. Banke si to lahko privoščijo saj imajo sklenjen dogovor z vlado, ki pravi, da samo banke in nihče drug, lahko ustvarja denar iz nič. Tako danes denar nastaja v Združenih državah Amerike in v večini Zahodnega razvitega sveta.

Ker sta vlada in Fed v partnerskem odnosu to pomeni, da ima vsaka od njiju neko korist. Poglejmo si prvo koristi ameriške vlade.
Recimo, da vlada potrebuje veliko denarja, veliko več kot ga lahko pridobi z davki, kar je danes povsem normalno. Politiki radi zapravljajo veliko denarja, ki ga potrebujejo, da pridobijo volilce na svojo stran. Če bi vsakič povečevali davke, bi politiki s tem izgubili svoje volilce. Zato se politiki ves čas trudijo, dobiti denar. Kako dobiti denar, ki ga nimaš? Preprosto: sposodiš si ga. To počnemo mi vsi, če nimamo denarja, vzamemo kredit in slej ko prej moramo ta kredit poplačati nazaj skupaj z obrestmi. To lahko počnemo v nekem omejenem času in omejenem znesku denarja.

Vlada pa dela povsem na drugačen način. Prvo kar stori je, da si sposodi denar od posameznikov, kakor smo jaz in vi in različnih inštitucij in korporacij v zameno za obveznice, vrednostne papirje, čeke itd. Ko pride čas, da se ta denar vrne, si država zopet sposodi denar, da lahko izplača svoje obveznosti, ki jih ima do upnikov. Ker nima dovolj denarja, si ga zopet sposodi in tako se ta proces nadaljuje v nedogled. Temu pravimo državni dolg. Tukaj ni meja.
Ker vlada še vedno nima dovolj denarja gre k centralni banki in prosi za še več denarja, npr. sto milijonov dolarjev. Predsednik centralne banke jim seveda izda ček v tej vrednosti brez kakršnegakoli kritja. Ta denar prej ni obstajal, dokler niso zaprosili zanj. In tukaj je ta velika prednost, ki jo imajo ZDA od svoje centralne banke v zameno da le-ta izdaja denar iz nič (fiduciarni denar). Država se lahko ves čas zanaša na centralno banko, ko potrebuje denar.

In kaj imajo banke od tega? Poglejmo naprej, kam gre torej na novo ustvarjeni denar, ki ga je vlada oz. država prejela! Ta denar gre naprej v privatni sektor bank. Vzemimo za primer 1000 $, ki jih je prejel delavec, ki dela v javnem sektorju v zameno za svoje plačilo. Se pravi, da je prejel ček za1000 $ od sto milijonov dolarjev, ki so nastali iz nič. Ta delavec je dobil svojo plačo in ne ve, da ta denar prej ni obstajal, kar ga tudi ne zanima. Gre na banko in unovči svoj ček. Prejeti denar položi na svoj transakcijski račun v svoji banki v obliki depozita.

Ko banka prejme depozit v vrednosti 1000 $ lahko iz tega denarja izda posojila v vrednosti 9000 $ in tako se denar eksplicitno povečuje. Tako na novo ustvarjenih sto milijonov nastane novih devetsto milijonov dolarjev novega denarja.
Da banke ustvarjajo denar iz nič, je stroki, ki se s tem ukvarja popolnoma jasno, javnost pa je kljub temu še vedno prepričana, da banke zbirajo prihranke in jih nato posojajo v zameno za obresti. V resnici banke uporabljajo vloge kot osnovo iz katere ustvarijo dvajsetkratno ali tridesetkratno vsoto novega denarja v obliki knjižnega denarja.

KAKŠNE UČINKE PRAVZAPRAV IMA DENAR BREZ KRITJA?

Recimo, da ustvarimo denar brez kritja in se odpravimo v mesto, denimo v Sankt Peterburg, kjer je dolar izredno priljubljen in začnemo vlagati naših 100 milijonov dolarjev. Zgradimo stanovanja, apartmaje, kupimo pohištvo, obleke, itd.
Povsem očitno je, da v to mesto prinesemo blaginjo, gradbena podjetja imajo spet naročila, prav tako graditelji ladij, izdelovalci pohištva itd. Ustvarimo nova delovna mesta, podjetja kupujejo nove stroje, trgovina in promet se povečata, v glavnem vsi so srečni.
Vendar pa je celotna družba Sankt Peterburg nekaj izgubila že s tem, ko je izvedla dela, ne da bi v zameno za to dobila realne protistoritve. Vsak, ki dobi denar brez kritja, pravzaprav izgubi svoj delež in tudi cene se nekoliko dvignejo, ker manjka protistoritev. Zgodba bi bila popolnoma drugačna, če bi v Sankt Peterburg namesto denarja prinesli pravi kapital, torej stroje ali zlato. Tako bi kot protistoritev obstajalo nekaj realnega.
Če gledamo še malce naprej si predstavljajmo, da je zaradi močne konjukture nastalo še za dodatnih 200 milijonov dolarjev realnih proizvodov, ki drugače ne bi nastali. Delavci v ladjedelnici si gradijo čolne in marino, izdelovalci pohištva postanejo s svojim delom samostojni podjetniki, gradbeniki si gradijo majhne hiše. Nastajajo novi proizvodi v vrednosti 200 milijonov, ki brez naše naložbe ne bi nastali. Tako prihaja do vedno večjih inflacij.

Če bi na primer v Sankt Peterburg naročili samo izdelavo velike ladje in bi jo financirali z našim denarjem brez kritja, ladjo prevzeli in se odpeljali drugam. Očitno bi bilo, da so nam ljudje v Sankt Peterburgu zgradili ladjo, ne da bi jim v zameno dali realno protistoritev. Tukaj ni pomembno ali smo denar natisnili sami, ali ga je legalno ustvarila banka s pomočjo parcialnega bančništva ali pa ga je ustvaril vladni urad. Razlika je samo v tem, da je potem lastnica ladje banka in ne mi. Banka tako Peterburžanom ladjo, ki so jo izdelali, pravzaprav ukrade s pomočjo denarja brez kritja. Ta denar se potem porazdeli po Sankt Peterburgu, kjer morajo ljudje za svoj denar delati več, saj se cene dvignejo, vsakdo pa se mora delno odpovedati potrošniški porabi, ker manjka protistoritev za ladjo.

Poglejmo si še en miselni eksperiment s pomočjo uganke. Po sredini ribnika raste lokvanj in vsak dan podvoji velikost lista. Po 100 dneh pokrije površino celotnega ribnika. Po koliko dneh lokvanj prekrije polovico ribnika? Večina bi odgovorila približno po 60 do 70 dneh. Kaj mislite vi? Šele 99. dan prekrije polovico ribnika in že naslednji dan je prekrit ves ribnik.
Zakaj so ti rezultati tako osupljivi? Ker nimamo občutka za eksponentne funkcije in si ne znamo predstavljati česa takega saj presega našo domišljijo. In takšna eksponentna funkcija obstaja na gospodarskem področju, namreč obrestne obresti. Ves denar, ki obstaja na svetu, je obrestovan. Se pravi med 50.000 in 60.000 tisoč milijardami dolarjev, ki se ves čas obrestujejo. Poleg denarnega premoženja pa mora obstajati tudi enako velik denarni dolg, ki se mora obrestovati, in te obresti se prištevajo k denarnemu premoženju.
Jasno nam mora biti, da morajo velikanski dolgovi denarnega premoženja, v nasprotju z zlatom, ki ni dolg, stalno obrestovati. Vsak bankovec za 100 evrov je nenehno obrestovan saj pride v obtok šele, ko se nekdo zadolži.

Danes imajo poslovne in centralne banke monopol nad ustvarjanjem denarja brez kritja, ki ga dajejo na razpolago državljanom in državi v zameno za obresti. Prisilno obrestovanje zahteva ustvarjanje vedno več denarja brez kritja, saj se morajo tudi obresti ustvarjati v obliki denarja brez kritja. Od kod naj bi sicer izviral ves dodatni denar? Obstaja le še denar dolgov, ki pa ga lahko ustvarjajo le banke.
Ker se obrestne obresti eksponentno povečujejo, mora sistem dolgov nujno eksplodirati oziroma se končati z bankrotom. Edina možnost odlaganja bankrota za določen čas je zniževanje obrestnih mer, kar se sedaj dogaja na Japonskem, Kitajskem, v Evropi in Ameriki. Prišlo bo do eksplozije ogromne količine denarja brez kritja in padajočih obresti, kar lahko delniške trge požene v višave, preden bo prišlo do zloma.

NASTANEK DOGOVORA OZ. BANČNEGA KARTELA?

Kako je lahko bančni sistem postal tako velik monopolist? V preteklosti smo že imeli veliko javnih protestov proti ekonomski moči in močnim bančnim sistemom, ki je bila v rokah le nekaj naložbenih podjetij in bank na ulicah Wall Streeta. Ti ključni možje celotnega bančnega sistema (Rockefeller, J.P. Morgan, P. Warburg, Rothschild), ki so imeli velik vpliv tudi v Washingtonu D.C., so se odločili, da bodo storili točno to, kar javnost želi. Rešiti problem, da ne bo le nekaj posameznikov imelo vso ekonomsko moč kljub temu, da so bili oni ti posamezniki. Bili so tako zviti, da so ljudem dali občutek, kot da ljudje sami načrtujejo in rešujejo problem v svojo korist. Ljudje pa se niso zavedali, da ti možje, ki rešujejo ekonomski problem, so pravzaprav ta problem tudi povzročili.
Zakon centralne banke je nastal skrivoma na Jekyll otoku in ne v kongresnih dvoranah leta 1910 malce pred božičem. Tam so se sestali vsi pomembni možje in so skrivoma pisali zakon. Le malo ljudi je vedelo za to, saj je bil sestanek popolnoma tajen.
Če pogledamo nazaj v zgodovino je v zadnjih stotih letih konstantno prihajalo do raznih recesij, depresij, zlomov borz in kar je najpomembnejše, dolar je do danes izgubil že 90% svoje vrednosti. Vse to je posledica ustvarjanja denarja iz nič.

ZAKAJ SO UKINILI KRITJE DENARJA NA ZLATO IN SREBRO LETA 1971?

Če je denar vezan na nekaj otipljivega kot je zlato in srebro, potem ga ni mogoče tiskati v neomejenih količinah ampak mora biti v sorazmerju s ponudbo in povpraševanjem zlata in srebra. Če imate na primer kos papirja, ki ga lahko zamenjate za 1 unčo zlata (recimo da je ta kos papirja en tik). Se pravi en tik lahko zamenjamo za eno unčo zlata in takrat točno vemo kaj lahko kupimo za en tik. Kupite lahko približno toliko stvari, kolikor je potrebno, da dobite eno unčo zlata, ki jo je potrebno skopati, oblikovati, ugotoviti njeno čistost in jo ožigosati z različnimi napisi oz. simboli.
Lep primer je tudi, če se ozremo tisoč let nazaj v stari Rim, kjer si za eno unčo zlata lahko kupil ročno izdelan pas, lepo togo in par sandal. Danes, tisoč let kasneje, če imate eno unčo zlata, ga lahko zamenjate za denar in si kupite lepo obleko, ročno izdelan pas in par čevljev. Vrednost zlata se v tisočih letih ni popolnoma nič spremenila, saj je potreben skoraj enak trud, da proizvedemo obleko, ročno izdelan pas in par čevljev v primerjavi za izdelavo ene unče zlata. Zato denar, kadar je vezan na nekaj, ne more nastajati v neomejenih količinah in zato je tudi takšen sistem najbolj stabilen.

Ko denar ni več vezan na ničesar razen podpisa oz. žiga centralne banke, se lahko prične izdajati v neomejenih količinah. In še preden se zavedate je potreben npr. en tik, da kupite obleko, pas in čevlje, nato sta potrebna dva tika, nato štirje, nato že dvajset in na koncu že sto in tako naprej. Kot smo že omenili je zato od ustanovitve Ameriške centralne banke vrednost dolarja padla že preko 90%, kar pomeni, da sta vlada in banke že vzela vso našo kupno moč. Obdavčili so nas, ne da bi sploh vedeli. Tudi inflacija je v bistvu skriti davek, tako kot drugi davki, le da ji ne morete pobegniti in vse to zaradi kartela imenovanega Ameriška centralna banka.

KAKO BI STVAR LAHKO POTEKALA TOKRAT?

Najboljša rešitev bi bila, da se vzporedno s trenutnim sistemom naredi novi denarni sistem, nato pa se postopoma in neopazno iz starega sistema preselimo v novi denarni sistem. Da ne boste presenečeni, tudi novi sistem bi temeljil na določenem kritju, najbolje na zlatu in srebru. Posledično bi se ves fiduciarni denar v primerjavi z zlatom in srebrom dramatično razvrednotil ali obratno, cene zlata in srebra v fiduciarnem denarju bi se dramatično povišale.
Spomnimo se nemškega dolga po vojni iz leta 1923, ki so znašali okoli 154 milijard mark in so bili odplačani s 15,4 pfeniga. Tako, da bo po vsej verjetnosti moralo priti do hiperinflacije, kjer se bo denar zopet razvrednotil. Pri takšnem scenariju se je vsekakor smiselno zadolžiti in fiduciarni denar pretopiti v zlato in srebro.

Moda boste presenečeni vendar je trenutno na svetu že okoli 2000 pobud in poskusov zasebnih alternativnih denarnih sistemov. Najstarejši sistem te vrste je švicarska gospodarska zadružna banka WIR, ki vodi več kot 80.000 računov z letnim prometom nad 2,5 milijarde švicarskih frankov. Ta banka je dokaz, da ti sistemi lahko delujejo in imajo prihodnost. Vendar pa se bo dejanska moč te ideje pokazala šele takrat, če bo prišlo mednarodne finančne krize. Preprosta ideja je, da lahko proizvajajmo zasebni denar brez kritja saj za ustvarjanje denarja brez kritja ne potrebujemo države ali banke.
Primer zasebno kreditnega denarja je japonska denarna enota hureai kippu, ki so jo uvedli kot plačilo za oskrbo in nego starejših ljudi. Ljudje, ki skrbijo za starejše si tako knjižijo ure na t.i.časovnih računih. Ta časovna dobroimetja so prenosljiva. Tako lahko študent za svoje dobroimetje, ki ga je prejel, v kraju kjer je oskrboval starejše ljudi, prenese na svojega ostarelega očeta, ki živi v drugem kraju ali porabi te ure za lastne potrebe. Podobni projekti obstajajo tudi v Nemčiji.

ZA KONEC

Oblast je vedno imela nekakšen privilegij, da je lahko ljudstvo goljufala z denarjem. Včasih so v kovance dajali manj žlahtne kovine kot je bilo na njih napisano. V 18. in 19. stoletju so s kreditnim in papirnatim denarjem izvajali razne razlastitve denarja in pred približno 35 leti so kritje denarja z zlatom popolnoma odpravili in začeli eksperimentirati s papirnatim denarjem brez kritja.
Ljudje varčujejo, da bi poskrbeli za preskrbo v starosti in kasneje ugotovijo, da lahko te prihranke zamenjajo za veliko manj dobrin, kot pa so prihranili, ker so drugi porabili te dobrine. Te dobrine si prilašča zlasti banka in država. Ta proces se imenuje inflacija, ki jo povzročajo banke in centralne banke s proizvodnjo denarja brez kritja, ki jo odobrava država in obenem laže, da je potrebno uravnavati denar v obtoku. V resnici količine denarja ni potrebno uravnavati in spreminjati, za vedno lahko ostane enaka tako kot enota enega metra. Preteklost nam je že jasno pokazala, da ne potrebujemo centralnih bank, ki bi uravnavala količino denarja. Srebro se je kot denar najbolje prilagodilo velikim spremembam denarja v 14. in 15. stoletju, do katerih je prišlo, nato pa je skoraj 200 let ohranilo svojo vrednost. Če se zarota srebra ne bi zgodila, bi imelo srebro verjetno še danes enako stabilnost kupne moči, kot jo ima zlato. Lahko smo prepričani, da zlato in srebro kot denar dolgoročno vzdržujeta stabilno cenovno raven do takrat, ko na trg vstopijo centralne banke.
Pred približno 150 leti je francoski ekonomist in filozof Frederic Bastiat govoril, da poleg nas obstaja neko izjemno bitje po imenu država, ki ima delo za vse roke, kruh za vse lačne, kapital za vsa podjetja, blažilo za vse trpljenje, rešitve za vse dvome, odpravi vse zmote in napake, nas o vsem informira ter nas reši vseh obveznosti, lastne odgovornosti, pameti, presojanja in marljivosti. Vendar pa se je treba posloviti od te predstave, da to bitje obstaja. Zaupajte v lastno odgovornost in presojo.