Hecno, kako drugače začneš dojemati svet okoli sebe, ko dobivaš znanje, kaj pravzaprav življenje sploh je in da ne izhajaš samo iz filozofskega nivoja (da samo prebiraš) ampak dejansko to tudi živiš.
Prav hecno, kako naenkrat vsi "problemi", ki dejansko niso problemi, postanejo smiselni, da je vse samo test, ki smo ga mi definitivno sposobni rešiti. Ampak, ker vsi samo filozofirajo in nič ne naredijo, smo kjer smo. Ves svet nekako rine skozi življenje in ne vidi smisla v čem večjem, ne vidi oz. noče videti, da je življenje čudovito in da je življenje nenehen razvoj in da drvimo v svetlo prihodnost.
Moramo se ves čas razvijati, dvigati svojo zavest, da lahko doprinašamo svetu. Moramo biti veseli, ne glede na to kaj se dogaja okoli nas. To je zakon, ki ga ne smemo kršiti. Vendar pa, ker živimo v času, kjer je negativa nekaj vsakdanjega, je trenutno to najtežja naloga - biti ves čas pozitiven in resnično vesel. Kaj nam pomaga, če skrbimo, nas je strah, smo žalostni, depresivni...to nam nič ne pomaga, zato je potrebno prenehati to delati - in to takoj.
Ker bolj, ko se predajamo negativi, bolj postajamo odvisni od nje in obratno. Se pravi, če smo lahko ves čas negativni, smo lahko ves čas tudi pozitivni. He, he, he, smejte se in bodite resnično pozitivni ves čas in hitro se vam bodo začele dogajati neverjetne stvari.
torek, 8. junij 2010
sobota, 8. maj 2010
TRENING
Odkar treniram energijo se mi življenje odvija v čisto drugačni luči. Neverjetno kako lažje je vse skupaj, vsaj razumeš kje je bistvo vsakega problema in veš zakaj imajo ljudje težave, zakaj so blokirani na partnerskem področju, zakaj jim primanjkuje financ, mogoče niso kreativni ali pa imajo ideje in jih ne znajo relaizirat in ne vedo zakaj.
Vse je v energiji, kakršno nosimo v sebi. Vsi bi lahko živeli polno in čudovito življenje in ga ne, ker ne verjamemo, da je to res in poslušamo svoja notranja sporočila, da je življenje nenehna borba, da je težko, da je to in ono nemogoče itd.
Vendar to ni res, potrebno je samo zamenjati pozicijo in verjeti v njo in vse se ti odvija tako kot si želiš. Dobimo lahko vse, kar si zaželimo.
Vse je v energiji, kakršno nosimo v sebi. Vsi bi lahko živeli polno in čudovito življenje in ga ne, ker ne verjamemo, da je to res in poslušamo svoja notranja sporočila, da je življenje nenehna borba, da je težko, da je to in ono nemogoče itd.
Vendar to ni res, potrebno je samo zamenjati pozicijo in verjeti v njo in vse se ti odvija tako kot si želiš. Dobimo lahko vse, kar si zaželimo.
sreda, 7. april 2010
ENERGIJA
Minilo je že nekaj časa od pisanja na tem blogu in tudi veliko se je že zgodilo v tem času. Zanimivo je to, da sem se srečala z neverjetnim mišljenjem ljudi, kjer sedaj tudi obiskujem tečaj, ki se mu reče energetski trening, ki pa je posledično povezan tudi z numerologijo.
Sicer je numerologija tukaj bolj kot pomoč, da vidiš kje si in kje so tvoje blokade, bistvo pa je prepuščeno energiji. Res zanimivo, nikoli nisem razmišljaja tako, sicer sem ves čas nekaj iskala in nisem niti vedela kaj in sedaj lahko rečem, da sem našla. Ker kakor pravijo, če iščeš, tudi najdeš oz. drugače povedano, če imaš interes za nekaj, te bo ta interes našel. Čisto preprosto!
Zanimivo je to, da je vse to že zapisano v raznih knjigah in filozofskih debatah, v bistvu gre za naravne energetske zakone, ki pa se jih večina ljudi tega sveta ne drži. Ne držimo se jih zato, ker je to tako težko verjeti, da je vse možno. Čisto vse, kar si človek zaželi in zamisli je možno, samo verjeti mora, da bo rezultat pozitiven in to je sedaj bistvo o čemer govorim. Gre za trenutno najtežjo nalogo na tem svetu - v času kapitalizma, nenehnega hitenja in odrekanja - gre za nalogo, da smo ves čas pozitivni in da resnično verjamemo v pozitiven rezultat. Poudarjam besedo resnično verjamemo!!!! Skozi to fazo pa moraš iti čez veliko testov, da vidiš, če verjameš. Npr. izgubiš službo in si pozitivno naravnan, da jo boš našel v enem tednu. Če resnično verjameš, da jo boš našel jo tudi boš našel v enem tednu. Biti moraš 1000 %, da jo boš našel.
Moja naloga je, da ohranjam pozitivno naravnanost skozi ves dan, moj cilj je biti happy 24 ur na dan. Sprva se je potrebno prisiliti, pa tudi to mi sedaj še ne uspeva najbolje, res je težko, vendar z treningom vem, da mi bo uspelo in rezultati bodo hitro tukaj. Zanimivo je, da potem vidiš, koliko negativnih stvari slišimo vsak dan in smo jim tudi izpostavljeni zato ni čudno, da so ljudje čedalje bolj depresivni, živijo v pomanjkanju in imajo zdravstvene ali partnerske težave.
Zato, če bereš tole sedaj, bodi pozitiven, misli pozitivno in ne pusti se komentarjem v sebi.
Sicer je numerologija tukaj bolj kot pomoč, da vidiš kje si in kje so tvoje blokade, bistvo pa je prepuščeno energiji. Res zanimivo, nikoli nisem razmišljaja tako, sicer sem ves čas nekaj iskala in nisem niti vedela kaj in sedaj lahko rečem, da sem našla. Ker kakor pravijo, če iščeš, tudi najdeš oz. drugače povedano, če imaš interes za nekaj, te bo ta interes našel. Čisto preprosto!
Zanimivo je to, da je vse to že zapisano v raznih knjigah in filozofskih debatah, v bistvu gre za naravne energetske zakone, ki pa se jih večina ljudi tega sveta ne drži. Ne držimo se jih zato, ker je to tako težko verjeti, da je vse možno. Čisto vse, kar si človek zaželi in zamisli je možno, samo verjeti mora, da bo rezultat pozitiven in to je sedaj bistvo o čemer govorim. Gre za trenutno najtežjo nalogo na tem svetu - v času kapitalizma, nenehnega hitenja in odrekanja - gre za nalogo, da smo ves čas pozitivni in da resnično verjamemo v pozitiven rezultat. Poudarjam besedo resnično verjamemo!!!! Skozi to fazo pa moraš iti čez veliko testov, da vidiš, če verjameš. Npr. izgubiš službo in si pozitivno naravnan, da jo boš našel v enem tednu. Če resnično verjameš, da jo boš našel jo tudi boš našel v enem tednu. Biti moraš 1000 %, da jo boš našel.
Moja naloga je, da ohranjam pozitivno naravnanost skozi ves dan, moj cilj je biti happy 24 ur na dan. Sprva se je potrebno prisiliti, pa tudi to mi sedaj še ne uspeva najbolje, res je težko, vendar z treningom vem, da mi bo uspelo in rezultati bodo hitro tukaj. Zanimivo je, da potem vidiš, koliko negativnih stvari slišimo vsak dan in smo jim tudi izpostavljeni zato ni čudno, da so ljudje čedalje bolj depresivni, živijo v pomanjkanju in imajo zdravstvene ali partnerske težave.
Zato, če bereš tole sedaj, bodi pozitiven, misli pozitivno in ne pusti se komentarjem v sebi.
četrtek, 3. december 2009
ZAKAJ NAJVEČJI BORZNI ZLOM ŠELE PRIHAJA
Pred začetkom kakršnegakoli viharja, na primer orkana, ljudje hitro lahko opazijo spremembe v vodi, vetru in na obali. Tudi mi smo sedaj v takem obdobju. Na milijone ljudi se teh sprememb zaveda, večina pa jih ni povsem prepričana, v katero smer bo vihar začel pihati, kako močno bo pihal in katero obalo bo dosegel. Če bi bili na obali, bi vedeli, da nekaj moramo storiti, napisala bom nekaj sprememb, ki bodo pomagale zanetiti vihar:
1. Na milijone ljudi bo na stara leta ostalo brez vsega: Prejšnja generacija (generacija druge svetovne vojne) je imela zagotovljene službe, varen pokoj in zdravstveno oskrbo na stara leta. Danes že počasi čutimo spremembo smeri vetra. Predvideva se, da bo leta 2025 moč začutiti spremembo tega viharja. Brez državnih programov (socialno zavarovanje in zdravstveno varstvo), ki bosta verjetno bankrotirala, bo ostarelo in revno prebivalstvo finančni izziv generacije, ki sledijo baby boom generaciji (ZDA).
2. Zdravstvena oskrba se bo še bolj podražila: Ko so leta 2000 vrednosti vzajemnih skladov in borze naglo padle, so stroški zdravstvene oskrbe zrasli za 17 % (ZDA). Tudi pri nas nenehno naraščajo in vedno manj zdravil se izdaja na recept.
Naj povem zgodbo, ki se mi je pripetila ravno prejšnji tedem. Svojo punčico, staro 7 mesecev sem peljala k zdravniku, saj smo sumili na gripo. Ni bilo nič resnejšega, vendar mi je zdravnica napisala recept za zdravilo. Ko sem prišla v lekarno sem hotela vzeti zdravilo na recept in kaj se mi zgodi, gospa v lekarni mi pove, da je očitno novost, da tega zdravila ne dajejo več na recept. In tako sem morala plačati. Tega bo čedalje več.
3. Kitajska bo postala največje gospodarstvo na svetu: Ocenjuje se, da naj bi Kitajska prehitela ZDA kot največja gospodarska sila na svetu okrog leta 2020. Kitajska ima skoraj neomejene zaloge človeškega kapitala, vendar se njen gospodarski vpliv že močno čuti od dne , ko se je pridružila Svetovni trgovinski organizaciji.
Razcvet Kitajske bo ravno takrat, ko bo ameriška baby boom generacija prišla v stara leta.
4. Svetovno prebivalstvo se bo še naprej staralo: V industrijski dobi je bilo več delavcev kot upokojencev, sedaj, ko smo v informacijski dobi, upokojenci živijo dlje in obravnavati bomo morali pravila, kako mi kot družba skrbimo za starejše.
5. Wall street je zastarel: Včasih so vsi trgovali na borznem parketu, danes imamo vse preko on-line računalnikov, kjer kupujemo in prodajamo delnice. Tako, da dandanes borzni posredniki postajajo neka ikona industrijske dobe, iz vzajemnih skladov pa velike počasne zrakoplove, ki jih samostojni in dobri investitorji lahko že v naprej predvidijo.
To preprosto pomeni, da so investitorji, ki investiranje zaupajo tradicionalnim posrednikom in velikim vzajemnim skladom, prav tako dinozavri industrijske dobe. V informacijski dobi bodo oz so že hitrejši, spretnejši in bolj izurjeni investitorji tisti, ki zmagujejo v najdonosnejši in najhitrejši globalni igri na svetu.
1. Na milijone ljudi bo na stara leta ostalo brez vsega: Prejšnja generacija (generacija druge svetovne vojne) je imela zagotovljene službe, varen pokoj in zdravstveno oskrbo na stara leta. Danes že počasi čutimo spremembo smeri vetra. Predvideva se, da bo leta 2025 moč začutiti spremembo tega viharja. Brez državnih programov (socialno zavarovanje in zdravstveno varstvo), ki bosta verjetno bankrotirala, bo ostarelo in revno prebivalstvo finančni izziv generacije, ki sledijo baby boom generaciji (ZDA).
2. Zdravstvena oskrba se bo še bolj podražila: Ko so leta 2000 vrednosti vzajemnih skladov in borze naglo padle, so stroški zdravstvene oskrbe zrasli za 17 % (ZDA). Tudi pri nas nenehno naraščajo in vedno manj zdravil se izdaja na recept.
Naj povem zgodbo, ki se mi je pripetila ravno prejšnji tedem. Svojo punčico, staro 7 mesecev sem peljala k zdravniku, saj smo sumili na gripo. Ni bilo nič resnejšega, vendar mi je zdravnica napisala recept za zdravilo. Ko sem prišla v lekarno sem hotela vzeti zdravilo na recept in kaj se mi zgodi, gospa v lekarni mi pove, da je očitno novost, da tega zdravila ne dajejo več na recept. In tako sem morala plačati. Tega bo čedalje več.
3. Kitajska bo postala največje gospodarstvo na svetu: Ocenjuje se, da naj bi Kitajska prehitela ZDA kot največja gospodarska sila na svetu okrog leta 2020. Kitajska ima skoraj neomejene zaloge človeškega kapitala, vendar se njen gospodarski vpliv že močno čuti od dne , ko se je pridružila Svetovni trgovinski organizaciji.
Razcvet Kitajske bo ravno takrat, ko bo ameriška baby boom generacija prišla v stara leta.
4. Svetovno prebivalstvo se bo še naprej staralo: V industrijski dobi je bilo več delavcev kot upokojencev, sedaj, ko smo v informacijski dobi, upokojenci živijo dlje in obravnavati bomo morali pravila, kako mi kot družba skrbimo za starejše.
5. Wall street je zastarel: Včasih so vsi trgovali na borznem parketu, danes imamo vse preko on-line računalnikov, kjer kupujemo in prodajamo delnice. Tako, da dandanes borzni posredniki postajajo neka ikona industrijske dobe, iz vzajemnih skladov pa velike počasne zrakoplove, ki jih samostojni in dobri investitorji lahko že v naprej predvidijo.
To preprosto pomeni, da so investitorji, ki investiranje zaupajo tradicionalnim posrednikom in velikim vzajemnim skladom, prav tako dinozavri industrijske dobe. V informacijski dobi bodo oz so že hitrejši, spretnejši in bolj izurjeni investitorji tisti, ki zmagujejo v najdonosnejši in najhitrejši globalni igri na svetu.
torek, 17. november 2009
8 PRAVIL, KI VODIJO DO USPEHA
Napisala bom bistvene elemente, ki jih človek mora imeti, če želi uspeti. Prvo se morate sploh vprašati kaj za vas uspeh sploh je? Za nekoga je uspeh osvojiti določeno goro, za drugega je osvojitev zlate medalje, spet za drugega je, zaslužiti pol milijona evrov. Ni važno kako definirate uspeh, važno je, da za dosego vašega cilja, daste vse od sebe.
1. ŽELJA, HREPENENJE
Vsi tisti, ki so uspeli so sprva imeli svoje sanje, želje, hrepenenje po nečem preden so dobili to kar so zares hoteli.
Če boste samo želeli ali upali, da bi nekaj dosegli tega nikoli ne boste. Šele takrat, ko resnično verjamete, da to lahko dosežete, takrat tudi boste. Kot pravijo:
"Our only limitation are those we set up in our minds."
2. ZAUPANJE, VERA
Zaupajmo si, da lahko dosežemo, kar želimo. Le tako bomo pozitivno "hranili" našo podzavest.
To kar mislimo, to tudi smo. Smo točno tisto, kar privlačimo.
Če pa si bomo govorili, da nikoli ne bomo uspeli in da nikoli ne bomo imeli denarja, bomo svojo podzavest "hranili" s takšnim mišljenjem, kar se bo seveda tudi uresničilo. Lažje je misliti negativno kot pozitivno.
3. AVTO-SUGESTIJA
Z njo kontroliramo svoje misli. Naredite si plan, kaj želite imeti in si vsak dan to tudi ponavljajte. Le tako boste hranili svojo podzavest s pozitivnimi mislimi.
Kako si narediti načrt. Npr. da želite kupiti hišo. Na list papirja napišite, kdaj točno želite to hišo kupiti (točen datum). Nato napišite kaj boste dali v zameno za to hišo oz. kako boste pomagali drugim. Ko boste vse to napisali, si vsak dan ponovite to kar ste napisali in si prilepite list papirja na vidno mesto.
4. TOČNO DOLOČENO ZNANJE
Poznamo dve vrsti znanja: splošno in točno določeno znanje. Splošno znanje, ne glede na količino, nam ne pomaga kaj dosti, če želimo npr. priti do denarja.
Saj znanje ne privlači denarja, razen če je organizirano in planirano v točno določen cilj. Nekateri se ne bodo strinjali saj mislijo, da je splošno znanje zelo pomembno za uspeh. Vendar, če pogledamo šole ali univerze, kjer je na enem samem mestu zbrano vse znanje tega sveta, pa vendar učitelji vozijo stare avte in nimajo veliko denarja. Vprašajte se zakaj?
5. DOMIŠLJIJA, FANTAZIJA
Vse, kar si človek lahko zamisli, lahko to tudi uresniči. Ideje so rezultat domišljije.
6. TOČNO PLANIRANJE
Ko boste planirali svoj načrt se posvetujte tudi z drugimi ljudmi, ki jih poznate. Vsak naj da svoje mnenje in tako boste dobili pluse in minuse za svojo idejo. Vendar pa je tukaj zelo pomembno, da vprašate ljudi, ki jih občudujete in spoštujete in so tisto, kar želite, da bi bili tudi vi.
Če vam nekaj ne uspe to pomeni, da nimate dobrega načrta in da ga morate spremeniti. Bistvo je, da ne odnehate. Kot pravijo: "Nekdo, ki odneha, nikoli ne zmaga. Nekdo, ki zmaga, nikoli ne odneha".
7. ODLOČITEV
Morate se zares odločiti, da boste nekaj naredili. Ne pustite se, da drugi upravljajo z vašim življenjem. Če boste hitro spremenili svoje mnenje ali če vas mnenje drugih hitro prepriča, ne boste nikoli razmišljali po svoje.
8. VZTRAJANJE
Pomanjkanje vztrajnosti je glavni "krivec", da nam nekaj ne uspe. V svojih mislih moramo pred sabo imeti svoj cilj oz. to kar si želimo. Le tako bomo lahko vztrajali.
1. ŽELJA, HREPENENJE
Vsi tisti, ki so uspeli so sprva imeli svoje sanje, želje, hrepenenje po nečem preden so dobili to kar so zares hoteli.
Če boste samo želeli ali upali, da bi nekaj dosegli tega nikoli ne boste. Šele takrat, ko resnično verjamete, da to lahko dosežete, takrat tudi boste. Kot pravijo:
"Our only limitation are those we set up in our minds."
2. ZAUPANJE, VERA
Zaupajmo si, da lahko dosežemo, kar želimo. Le tako bomo pozitivno "hranili" našo podzavest.
To kar mislimo, to tudi smo. Smo točno tisto, kar privlačimo.
Če pa si bomo govorili, da nikoli ne bomo uspeli in da nikoli ne bomo imeli denarja, bomo svojo podzavest "hranili" s takšnim mišljenjem, kar se bo seveda tudi uresničilo. Lažje je misliti negativno kot pozitivno.
3. AVTO-SUGESTIJA
Z njo kontroliramo svoje misli. Naredite si plan, kaj želite imeti in si vsak dan to tudi ponavljajte. Le tako boste hranili svojo podzavest s pozitivnimi mislimi.
Kako si narediti načrt. Npr. da želite kupiti hišo. Na list papirja napišite, kdaj točno želite to hišo kupiti (točen datum). Nato napišite kaj boste dali v zameno za to hišo oz. kako boste pomagali drugim. Ko boste vse to napisali, si vsak dan ponovite to kar ste napisali in si prilepite list papirja na vidno mesto.
4. TOČNO DOLOČENO ZNANJE
Poznamo dve vrsti znanja: splošno in točno določeno znanje. Splošno znanje, ne glede na količino, nam ne pomaga kaj dosti, če želimo npr. priti do denarja.
Saj znanje ne privlači denarja, razen če je organizirano in planirano v točno določen cilj. Nekateri se ne bodo strinjali saj mislijo, da je splošno znanje zelo pomembno za uspeh. Vendar, če pogledamo šole ali univerze, kjer je na enem samem mestu zbrano vse znanje tega sveta, pa vendar učitelji vozijo stare avte in nimajo veliko denarja. Vprašajte se zakaj?
5. DOMIŠLJIJA, FANTAZIJA
Vse, kar si človek lahko zamisli, lahko to tudi uresniči. Ideje so rezultat domišljije.
6. TOČNO PLANIRANJE
Ko boste planirali svoj načrt se posvetujte tudi z drugimi ljudmi, ki jih poznate. Vsak naj da svoje mnenje in tako boste dobili pluse in minuse za svojo idejo. Vendar pa je tukaj zelo pomembno, da vprašate ljudi, ki jih občudujete in spoštujete in so tisto, kar želite, da bi bili tudi vi.
Če vam nekaj ne uspe to pomeni, da nimate dobrega načrta in da ga morate spremeniti. Bistvo je, da ne odnehate. Kot pravijo: "Nekdo, ki odneha, nikoli ne zmaga. Nekdo, ki zmaga, nikoli ne odneha".
7. ODLOČITEV
Morate se zares odločiti, da boste nekaj naredili. Ne pustite se, da drugi upravljajo z vašim življenjem. Če boste hitro spremenili svoje mnenje ali če vas mnenje drugih hitro prepriča, ne boste nikoli razmišljali po svoje.
8. VZTRAJANJE
Pomanjkanje vztrajnosti je glavni "krivec", da nam nekaj ne uspe. V svojih mislih moramo pred sabo imeti svoj cilj oz. to kar si želimo. Le tako bomo lahko vztrajali.
ponedeljek, 19. oktober 2009
NEKAJ SUPER CITATOV!
- Learn to work harder on yourself, than you do on your job.
- If you work hard on your job, you'll make a living, if you work hard on yourself you'll make a fortune.
- To be successfull, you don't need to do extraordinary things, just do the ordinary things extraordinary well.
- Success is making your life what you wanted to be.
- You may not be able to do all you find out, but make sure you find out all you can do.
- What you have at the moment you attracted by the person you become.
- The major value in life is not what you get. The major value in life is what you become.
sreda, 26. avgust 2009
V KAJ VERJAMEM?
Ravnokar sem poslušala Anthony Robbins-a, ki me je zopet spomnil na to kaj je pomembno oz. kaj loči uspešne ljudi od neuspešnih. Če povzamem na kratko:
Pomembno je v kaj verjamemo! Če verjamemo, da imamo slab potencial, da naredimo nekaj, potem tudi ne bomo v polni meri izkoriščali svojega potenciala, ker itak ne bomo verjeli vanj, se pravi, da ne bomo ničesar naredili in ker ne bomo ničesar naredili, ne bo nobenih rezultatov. Posledica rezultatov bo, da bomo verjeli to kar smo mislili že na začetku, kar bo še poslabšalo situacijo.
Primer: nekdo meni, da ima dober proizvod, ki bi ga lahko prodajal na internetu. Zdi se mu dober vendar je skeptičen ali mu bo zares uspelo prodati ta proizvod. Ker ne bo verjel v uspeh, tudi svojega potenciala ne bo izkoriščal v polni meri, kar se bo odražalo v rezultatih. Ker bodo zato rezultati res slabi, bo verjel v to, kar je mislil že na začetku.
Zato je več kot pol uspeha že to, da verjamemo vase in v to kar delamo. Verjeti moramo, da nam bo uspelo. To mora postati naš vsakdanji ritual, ki se nam zasidra v naše možgane, kar je najpomembnejše.
Mislim, da imamo vsi problem s tem, vključno z mano zato sem hotela opomniti, da ne smemo pozabiti na to v kaj sami verjamemo, da smo in kaj bomo postali!!
Pomembno je v kaj verjamemo! Če verjamemo, da imamo slab potencial, da naredimo nekaj, potem tudi ne bomo v polni meri izkoriščali svojega potenciala, ker itak ne bomo verjeli vanj, se pravi, da ne bomo ničesar naredili in ker ne bomo ničesar naredili, ne bo nobenih rezultatov. Posledica rezultatov bo, da bomo verjeli to kar smo mislili že na začetku, kar bo še poslabšalo situacijo.
Primer: nekdo meni, da ima dober proizvod, ki bi ga lahko prodajal na internetu. Zdi se mu dober vendar je skeptičen ali mu bo zares uspelo prodati ta proizvod. Ker ne bo verjel v uspeh, tudi svojega potenciala ne bo izkoriščal v polni meri, kar se bo odražalo v rezultatih. Ker bodo zato rezultati res slabi, bo verjel v to, kar je mislil že na začetku.
Zato je več kot pol uspeha že to, da verjamemo vase in v to kar delamo. Verjeti moramo, da nam bo uspelo. To mora postati naš vsakdanji ritual, ki se nam zasidra v naše možgane, kar je najpomembnejše.
Mislim, da imamo vsi problem s tem, vključno z mano zato sem hotela opomniti, da ne smemo pozabiti na to v kaj sami verjamemo, da smo in kaj bomo postali!!
torek, 21. april 2009
NAČIN OCENJEVANJA USPEHA
Pomemben stavek Buffeta si je vredno zapomniti:
"Če lahko na tečaj delnice vpliva čreda z Wall Streeta, ki postavlja ceno glede na pričakovanja najbolj čustvene osebe ali najbolj pohlepne osebe ali najbolj potrte osebe, potem je težko trditi, da so borzni tečaji vedno določeni racionalno. Pravzaprav so cene na trgu vrednostnih papirjev pogosto povsem nesmiselne."
KAKO KUPOVATI DELNICE
NAČIN IZBIRANJA DELNIC
Prepoznati je potrebno podcenjene delnice, ne glede na splošne razmere na borzi. Kot vlagatelj morate znati prepoznati podcenjene delnice. Cilj analitika je razviti to sposobnost. Če na primer preučujete zgodovino nekega podjetja in ugotovite, da je v zadnjih 5 letih podjetje v povprečju zaslužilo petkrat več, kot so znašali njihovi fiskni stroški, potem so imele obveznice tega podjetja ustrezno varnostno maržo.
Varnostno maržo pri obveznicah je lažje ugotoviti kot pri navadnih delnicah, zato je potrebno biti bolj previden pri delnicah. O varnostni marži delnic lahko govorimo takrat, ko je njihova tržna vrednost višja od njihove notranje vrednosti.
Kako dobimo notranjo vrednost?
Do notranje vrednosti podjetja pridemo s podatki in dejstvi. Pomembni podatki so sredstva podjetja, njihovi prihodki, izdelanih načrtih oz. napovedih za prihodnost, dividendah, itd.
Notranjo vrednost podjetja lahko določimo tudi tako, da napovedan obseg prihodkov pomnožimo z ustreznim faktorjem kapitalizacije. Na ta faktor vplivajo dejavniki, kot so stabilnost prihodkov, obseg poslovnih sredstev, dividendna politika in splošno finančno stanje podjetja. Če je razlika med ceno delnice in notranjo vrednostjo podjetja dovolj velika, je ta metoda lahko zelo uspešna.
Sprva je veljalo, da je notranja vrednost enaka knjigovodski vrednosti podjetja ali vsoti njihovih sredstev minus obveznosti. Analitiki so tako sčasoma spoznali, da vrednost podjetja ni preprosto enaka njihovim neto sredstvom, ampak je potrebno upoštevati tudi prihodke, ki izhajajo iz teh sredstev.
Že približna ocena notranje vrednosti podjetja nam bo povedala kolikšna je varnostna marža naše naložbe, če jo bomo primerjali s tržno vrednostjo delnice.
Potrebno je začeti z oceno čistih sredstev podjetja, kar naj bo vaša izhodiščna točka vsake analize. Poskusite se osredotočiti na delnice z nizkim razmerjem med tečajem in donosom. Takšne delnice je možno najti v časih splošne depresije cen na borzi, manj pa v času, ko je borzno trgovanje na višku.
"Če lahko na tečaj delnice vpliva čreda z Wall Streeta, ki postavlja ceno glede na pričakovanja najbolj čustvene osebe ali najbolj pohlepne osebe ali najbolj potrte osebe, potem je težko trditi, da so borzni tečaji vedno določeni racionalno. Pravzaprav so cene na trgu vrednostnih papirjev pogosto povsem nesmiselne."
KAKO KUPOVATI DELNICE
- Delnice analizirajte tako, kot bi kupovali celo podjetje - proučujte finančna poročila, bilance, potrebe podjetja po dokapitalizaciji in verjetnost dolgoročne dobičkonosnosti podjetja.
- Upravljajte s fokusiranim in ne preveč prometnim portfeljem - ne kupujte preveč različnih delnic temveč se fokusirajte na tistih nekaj zares izjemnih priložnosti.
- Razumeti morate razliko med investiranjem in špekuliranjem - če ste vlagatelj vas zanima, kaj se dogaja z podjetjem, katerega delnice imate. Če ste špekulant, se osredotočate le na trenutno gibanje cen delnic.
NAČIN IZBIRANJA DELNIC
Prepoznati je potrebno podcenjene delnice, ne glede na splošne razmere na borzi. Kot vlagatelj morate znati prepoznati podcenjene delnice. Cilj analitika je razviti to sposobnost. Če na primer preučujete zgodovino nekega podjetja in ugotovite, da je v zadnjih 5 letih podjetje v povprečju zaslužilo petkrat več, kot so znašali njihovi fiskni stroški, potem so imele obveznice tega podjetja ustrezno varnostno maržo.
Varnostno maržo pri obveznicah je lažje ugotoviti kot pri navadnih delnicah, zato je potrebno biti bolj previden pri delnicah. O varnostni marži delnic lahko govorimo takrat, ko je njihova tržna vrednost višja od njihove notranje vrednosti.
Kako dobimo notranjo vrednost?
Do notranje vrednosti podjetja pridemo s podatki in dejstvi. Pomembni podatki so sredstva podjetja, njihovi prihodki, izdelanih načrtih oz. napovedih za prihodnost, dividendah, itd.
Notranjo vrednost podjetja lahko določimo tudi tako, da napovedan obseg prihodkov pomnožimo z ustreznim faktorjem kapitalizacije. Na ta faktor vplivajo dejavniki, kot so stabilnost prihodkov, obseg poslovnih sredstev, dividendna politika in splošno finančno stanje podjetja. Če je razlika med ceno delnice in notranjo vrednostjo podjetja dovolj velika, je ta metoda lahko zelo uspešna.
Sprva je veljalo, da je notranja vrednost enaka knjigovodski vrednosti podjetja ali vsoti njihovih sredstev minus obveznosti. Analitiki so tako sčasoma spoznali, da vrednost podjetja ni preprosto enaka njihovim neto sredstvom, ampak je potrebno upoštevati tudi prihodke, ki izhajajo iz teh sredstev.
Že približna ocena notranje vrednosti podjetja nam bo povedala kolikšna je varnostna marža naše naložbe, če jo bomo primerjali s tržno vrednostjo delnice.
Potrebno je začeti z oceno čistih sredstev podjetja, kar naj bo vaša izhodiščna točka vsake analize. Poskusite se osredotočiti na delnice z nizkim razmerjem med tečajem in donosom. Takšne delnice je možno najti v časih splošne depresije cen na borzi, manj pa v času, ko je borzno trgovanje na višku.
četrtek, 26. marec 2009
Severno-ameriška unija
He, he, tale video bi kar priporočila, da si ga pogledate, če vas je slučajno Barack Obama že čisto zavedel in da mislite, da bo sedaj kaj bolje.
http://www.dailymotion.com/video/x6g41d_barack-obama-talking-about-the-nort_news
http://www.dailymotion.com/video/x6g41d_barack-obama-talking-about-the-nort_news
ponedeljek, 16. februar 2009
FOTOBRANJE
Ta vikend sem se se udeležila tečaja fotobranja in moram priznati, da je bil res izjemen vikend. Imela sem čisto drugačno predstavo o tem kaj fotobranje je. Mislila sem tako kot mnogi, da bom po tem seminarju kar v dveh urah prebrala celo knjigo, vendar ne gre za to.
Pomembno je, da človek sprosti svoj um, da ne deluje po tem kaj mu v ozadju njegov um govori, ampak da samo absorbira informacije iz knjige, ki ostanejo nekje zadaj oz. da se spročeno fokusira in da najde ta svoj fokus.
Bistvo fotobranja je tudi sam namen, zakaj neko knjigo prebrati. Vsak, ki prične brati knjigo, si mora postaviti namen, zakaj bo to knjigo sploh prebral. Bolj bo namen konkreten, hitreje boš našel to kar te zanima v sami knjigi, ki se je boš lotil. Sliši se neverjetno, vendar lahko iz lastnih izkušenj povem, da učinkuje. Ko sem se dobro sprostila in si postavila vprašanje, sem to tudi na koncu našla. Namen se lahko skozi fotobranje oz. njegovo aktivacijo tudi spreminja. Tako, da ni nujno da ostane enak kot na začetku.
Po tečaju naj bi nato privajal svoj um na fotobranje in naj bi naslednjih 30 dni vsak dan prebral kakšno drugo knjigo, da treniraš nov sistem branja in da se ga privadiš. Zanima me kakšen bo moj napredek v naslednjih 30 dneh.
Pomembno je, da človek sprosti svoj um, da ne deluje po tem kaj mu v ozadju njegov um govori, ampak da samo absorbira informacije iz knjige, ki ostanejo nekje zadaj oz. da se spročeno fokusira in da najde ta svoj fokus.
Bistvo fotobranja je tudi sam namen, zakaj neko knjigo prebrati. Vsak, ki prične brati knjigo, si mora postaviti namen, zakaj bo to knjigo sploh prebral. Bolj bo namen konkreten, hitreje boš našel to kar te zanima v sami knjigi, ki se je boš lotil. Sliši se neverjetno, vendar lahko iz lastnih izkušenj povem, da učinkuje. Ko sem se dobro sprostila in si postavila vprašanje, sem to tudi na koncu našla. Namen se lahko skozi fotobranje oz. njegovo aktivacijo tudi spreminja. Tako, da ni nujno da ostane enak kot na začetku.
Po tečaju naj bi nato privajal svoj um na fotobranje in naj bi naslednjih 30 dni vsak dan prebral kakšno drugo knjigo, da treniraš nov sistem branja in da se ga privadiš. Zanima me kakšen bo moj napredek v naslednjih 30 dneh.
sreda, 21. januar 2009
VARČEVANJE IN ZADOLŽENOST
Pred 50. leti, ko se je prvič pojavila Diner's Club plačilna kartica so do takrat ljudje plačevali le v okviru svojih zmožnosti. Če so potrebovali npr. nov televizor, nove obleke ali kolo so toliko časa varčevali dokler niso zbrali vsega denarja in nato dobrino, ki so jo želeli tudi kupili. Dobra stran tega je bila, da niso poznali zadolževanja in plačevanja obresti.
Če pogledamo tudi iz drugega zornega kota, je bil takšen način nakupovanja veliko bolj osrečujoč saj so si ljudje že v naprej zamišljali kako lepo bo, ko bodo imeli nov televizor in so si predstavljali, da ga že imajo. Bolj so cenili vse dobrine in posledično bolj ponosno delali za neko stvar za razliko od danes.
V šestdesetih letih so se Američani začeli navajati na kreditne kartice, kasnejše odplačevanje in do sredine osemdesetih let je bila povprečna družina popolnoma zadolžena zaradi kreditov za avto, hipoteke ali neodplačanih dolgov kreditnih kartic. Namesto, da bi gospodinjstva svoj denar varčevala in ga vlagala v delnice, banke ali vzajemne sklade, pa je rajši odplačevala kredite. Nesmiselno je namreč plačevati obresti za oblačila, gospodinjske aparate ali avtomobile, ki z leti izgubljajo na vrednosti. Dandanes so potrošniški krediti največji sovražnik ljudi, ki bi se jim morali na veliko izogibati. Bolj ko ste zadolženi, slabše vam gre saj s težavo pridete iz meseca v mesec.
Enako je z ameriško vlado. Kljub temu da gre za vsak porabljeni dolar nekaj centov za pokrivanje dolgov, le ti iz dneva v dan naraščajo. Naraščajo zato, ker vlada zapravi več, kakor zasluži z davki. Denar dobi od bank, pokojninskih skladov, posameznikov, tujih vlad - od vsakogar, ki je voljan denar posoditi.
Zanimivo je tudi dejstvo, da ameriška vlada gleda na zadolževanje povsem drugače. Poglejmo si primer: če ste lani kupili za 2000 € blaga s kreditno kartico, letos pa z isto kartico še 1500 € vam bo vsakdo rekel, da vaš dolg sedaj znaša 3500 €.
Vlada pa na to gleda popolnoma drugače, ona bi rekla, da ste svoj dolg zmanjšali za 500 €, kajti letos ste zapravili le 1500 € in ne 2000 € kot leto prej.
In to je način za katerega si vlada čestita, da je zmanjšala svoj dolg, medtem ko le-ta ekstremno hitro narašča. Letos na primer dolg naraste za 500 milijard dolarjev, medtem, ko je lani narastel za 600 milijard. Vlada bo v tem primeru trdila, da je zmanjšala dolg za 100 milijard, kar je absurd. V resnici ni zmanjšala popolnoma ničesar, vse te dolgove bo moral nekdo poplačati z obrestmi vred, to bodo naši otroci in vnuki.
Trenutna ameriška vlada je lep primer česa se ne sme delati. Včasih so ljudje varčevali in so s tem prišli do še več denarja in si tako kopičili svoje bogastvo. Slej ko prej so denar porabili za nakup hiše ali stvari.
Država z visoko stopnjo varčevanja lahko financira več gradenj cest, tovarn, nakupov opreme in vseh novejših izboljšav. Lep primer za to je Japonska, ki je bila med drugo svetovno vojno skorajda uničena, vendar se ji je uspelo pobrati. Začeli so z izdelovanjem plastičnih igrač in cenenih kičastih izdelkov zato so se besedam "izdelano na Japonskem" na začetku smejali, kmalu pa je bil vsak tretji avto na ameriških avtocestah japonske izdelave, prav tako televizor, radio, itd.. Tako je beseda "izdelano na Japonskem" postala sinonim za visoko tehnologijo in kakovost.
Japonski je to uspelo zaradi visoke stopnje varčevanja in še danes je to ljudstvo, ki varčuje. Američani bodo rabili še dolgo, da bodo ujeli Japonce saj so vodilni narod po številu kreditnih kartic in količini sposojenega denarja, namenjenega nakupu stvari, ki si jih trenutno ne morejo privoščiti.
Torej prihranite kolikor morete! Pomagali boste sebi in ne bo vam žal!
ponedeljek, 24. november 2008
NEKAJ ZA V RAZMISLEK
Navajam nekaj citatov znanih oseb, ki so mi dali misliti:
- Vse kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti (Joseph Addison).
- Če nimaš lastnega sijaja, te tudi sijaj drugih ne osvetli (Boetius).
- Življenje je preveč pomembna stvar, da bi se o njem samo govorilo (Oscar Wilde).
- Na hitro se najesti škodi želodcu, na hitro obogateti škodi življenju (mongolski pregovor).
- Predolgo si že iskal. Zdaj nehaj iskati in se nauči najti (Heinz Koerner Johannes).
- Človek je velik le toliko, kot so stvari, ki ga zmorejo ujeziti.
- Devetdeset odstotkov tistih, ki ne uspejo, jih niso zares premagali...Vdali so se kar sami od sebe.
nedelja, 5. oktober 2008
KONCERT MADONNE
Koncert Madonne v Budvi je bil po mojih pričakovanjih čisto super, kljub temu, da je bilo slišati veliko kritik na račun njenega glasu, petja v živo, zamujanj itd. Ampak takole bom jaz rekla, po tako naporni turneji, koncert v Budvi je bil predzadnji, in pri njenih letih svaka čast.
Pa naj se oglašajo še kakšni pametnjakoviči, ki imajo itak preveč za povedat, kaj so pa sami kaj naredili, bi pa tudi jaz rada slišala.
Imela je res super show s plesnimi točkami in res dobrimi osvetlitvami. Po odru je skakala kot kakšna dvajset letnica s svojimi plesalci, tudi njene pomanjkljive obleke so povedale, da je še vednonekaj stare, divje Madonne v njej, kakor v 80 letih.
Koncert se je začel 20 min pred deseto zvečer, kot predskupina pa je pela manj znana pevka Robin, katere stil je bolj spominjal na Drum'base.
Reči moram, da sem bila nad Črnogorci čisto razočarana, saj sploh niso kazali nobenega navdušenja nad koncertom, niti peli kaj šele plesali niso. Kaj potem ljudje hodijo na koncert, če jim taka muska pač ne diši. Ampak jaz se nisem dala zmotiti, uživala sem na polno in upam, da grem še na kakšen njen koncert.
Tukaj pa je nekaj utrinkov iz koncerta.
Takole je zgledalo prizorišče pred začetkom koncerta.
Na koncert je prišlo okoli 80.000 ljudi.
Prihod Madonne z helikopterjem.
Madonna v akciji :-)
Začetek, ko so presenetili z hudim oldtimerjem na odru.
sreda, 17. september 2008
TAJSKA
Minilo je že kar nekaj mesecev od našega potovanja po Tajskem, ki je dandanes izredno priljubljena destinacija. Kakor sem se pogovarjala z drugimi, ki so že bili doli so cene v petih letih neverjetno narasle in predvidevam da bodo tudi v bodoče. Tako, da pojdite čim prej, če lahko!
Letalo smo imeli iz letališča v Muenchnu saj so bile letalske karte iz tam tudi najcenejše. Za karto smo odšteli vsak po 600 €, kar je bilo zelo ugodno za višek sezone v mesecu februarju. Tudi do letališča smo si našle prevoz, za 30 € na osebo. Se splača prebrskati po internetu in vedno lahko najdete ugodno varianto.
Ko smo prispeli na letališče v Bangkok so nas takoj »napadli« taksisti, da nas odpeljejo v sam center mesta za 500 bahtov, kar se nam je zdelo zelo ugodno, vendar se da dobiti veliko ceneje. Dejansko bi morali plačati le okoli 220 bahtov vendar to na začetku nikoli ne veš. Tako, da če se odpravljate tja, ne plačajte več kot 300 bahtov, čeprav se vam bodo mogoče taksisti smejali in če se vam bo dalo, vztrajajte pri svojem.
Tako kot vsi turisti in popotniki smo odšli do bližine Kho San Roada, kjer je neverjeten vrvež in ljudi se kar tare povsod okoli tebe. Na ulici imate ogromno lokalov, stojnic z oblekami, raznih modnih dodatkov, torbic, itd. Priporočam vam, da če si mislite kaj kupiti, si kupite tu, ker imajo res veliko izbiro in tudi cene niso kaj pretirano drage v primerjavi z drugimi kraji.
Sobo si lahko najdete že za 5 € na osebo, ki pa so večinoma v teh mesecih zasedene, tako da boste najbrž morali odšteti tja do 10 € na osebo.
Poglejte si glavne znamenitosti kot so Kraljeva palača in templje, ki so v bližini (Wat-Pho). Pojdite na bližnjo tržnico, ki je zraven teh glavnih templjev in si tam naročite hrano. Ne boste razočarani, če vam ni problem jesti zunaj in ne v restavraciji. Vonjave so sicer različne, vendar pa je hrana res dobra.
Odpravili smo se tudi v Pat Pong območje, kjer so nas iz vseh strani vabili, da prideš v njihov lokal si pogledat striptiz. Mi si ga nismo ogledale, ker smo samo stopile v lokal in prečekirale situacijo in odšle naprej v gay četrt. Tam je bilo šele zanimivo saj so nas dobesedno napadli, ampak res dobesedno in nas vlekli vsak v svojo smer. Tam si videl moški striptiz in še kaj več v živo na odru.
Še en nasvet, kar se tiče prevoza po Bangkoku. Nikoli se nismo usedli v taksi, če ni hotel vključiti taksimetra, kar pa je znalo biti velik problem. Ali so se nam smejali ali pa so odpeljali naprej in nekaj zagodrnjali, kar najbrž ni bil glih pozdrav adijo. Vendar ni problema, po največ 5 ali 10 minutah se bo vedno našel kdo, ki vas bo odpeljal z vključenim taksimetrom in le tako boste plačali toliko, kolikor morate. Če vam je vseeno, potem se ne trudite.
Naša naslednja postojanka je bil Kanchanaburi, ki je znan po filmu »Most na reki Kwai«, kjer so med drugo svetovno vojno Japonci zrušili ta most in so ga kasneje ponovno zgradili. Kanchanaburi je res prijetno mestece, kjer imate ogromno stvari, ki si jih lahko pogledate, predvsem jame, vojaško pokopališče, most ter vožnja po reki Kwai, ki je tudi zanimiva izkušnja. Za prenočišča imate mnogo bungalovov, kjer lahko spite že za 2 € na osebo. Mi smo imeli res srečo in smo po naključju našli čisto nove bungalove in smo spali praktično zastonj.
Nedaleč od Kanchanaburi-ja je zelo lep park Erawan, ki se ga defenitivno splača pogledati. Park je znan po svojih slapovih in bližje ko ste vrhu, lepši so tudi slapovi. Če imate srečo boste srečali tudi opice, mi smo jih videli kar nekaj, vendar znajo biti hudobne saj se je ena skoraj podelala kolegici na glavo. Baje so tudi dobre tatice, vendar nismo imeli izkušenj s tem.
Nato smo se z nočnim vlakom odpravili do Surat Thani, kjer so bili zelo prijazni na vlaku. Vendar vam svetujem, če ga mislite piti na vlaku, prej vprašajte za ceno, ker smo mi kar veliko zapravili gor, saj je bilo pivo zelo drago.
Zjutraj, smo prispeli na glavno postajo in tam nas je bus odpeljal do pristanišča za Ko Phangan. Če ste bolj žurerski tip, se vam splača it na Black Moon ali Full Moon party, ki je glavni dogodek na tem otoku zraven resorta Haad Rin Nai, kjer je čisto ameriški stil, veliki resorti, hoteli, draga hrana in pijača, meni ni bilo všeč.
Party je sicer dobro uspel, bili smo do konca, muzika super, folk malce nor ampak bil je žur. Vendar pa ne bi prenočevala tukaj kaj dolgo, mogoče en, dva dni.
Po partiju smo se odpravili na sever otoka, kjer smo našli res čudovito in mirno plažo, mislim da je bila Ban Chalok Lam, kjer ni bilo nobene gužve, bungalovi direktno ob morju, hrana super, edina slaba lastnost je bila, da ni nič dogajalo. Mesto je bilo bolj majhno, par lokalov in to je to. Vendar nam je bilo zelo všeč in smo ostali kar ene pet dni, da smo se malce zrelaksirali.
Nato smo se odpravili na Ko Tao otok, kjer se vam splača potapljati, če ne drugega vsaj šnorklati, ker že tako vidiš ogromno lepih rib, ježkov in morskih klobas. Glavno dogajanje je na plaži Hat Sai Ri vendar pa je lepo tudi bolj na jugu na Ban Chalok. Za prenočišče boste dali približno 8-10 € na osebo, kar je še vedno poceni, vendar v primerjavi z drugimi kraji so otoki malce dražji. Splača se rentati skuter ali ATV, ker so ceste zelo ozke in če želite videti kakšne zanimive plaže morate imeti neko prevozno sredstvo.
Iz Ko Tao smo z avionom leteli v Chiang Mai, ki je ogromno mesto, podobno Bangkoku, le manjše. Tukaj je imate mnogo templjev, ki so na koncu že vsi isti. Najbolj znani so Wat Chiang Man, Wat Phan Tao, Wat Chedi Luang. Obvezno pojdite na Sunday market, kjer si boste lahko kupili prav vse in tudi stojnice so bolj pristne, kjer lahko najdete raznovrstne ročne izdelke, obleke, razne lesene izdelke, v bistvu najdete vse.
V Chiang Mai-ju smo si tudi rentali avto, saj pride dnevni najem izredno poceni (20 €) in tako smo si prihranili veliko časa in denarja ter se ustavili, kjer smo se hoteli. Naša pot nas je vodila do mesteca Pai, ki je res lepo, bolj umetniške narave in kjer najdeš ogromno luškanih lokalov, kjer se zbirajo turisti in domačini.
Sama pot do tja traja kar tri ure, kljub temu, da razdalja ni bila tako dolga (okoli 100 km), vendar pa je cesta zelo ovinkasta, kar te prisili v počasno vožnjo. Na poti smo se ustavili v turističnih resortih, ki so bili izjemni, pet zvezdic, ni da ni, ampak vse je bilo prazno. Ko smo govorili s tamkajšnjimi zaposlenimi so nam povedali, da so ravnokar odprli in da ljudje še ne vedo za njih. Vendar, ko smo se peljali naprej, so bili tudi drugi resorti prazni, nikjer ni bilo nobenega, pa niso bili novi. Škoda, ker bi vsakomur priporočila, da se gre tja spočit ali pa na poročno potovanje, zganjat romantiko.
Naše potovanje se je počasi bližalo koncu, z avtom smo se morali vrniti nazaj v Chiang Mai, kjer so nas na poti iz Pai-a ustavili policaji in delali kontrolo. Mislim, da pridete v drugo območje, ki je varovano, najbrž zaradi tihotapljenja droge, saj smo bili od Burme oddaljeni le nekaj kilometrov in se je čutilo neko napeto ozračje. Ustavil nas je vojak, lahko da je bil tudi policaj in nas samo vprašal kam gremo in nas na hitro prečekiral. To je bilo vse, nič posebnega, vendar pa ni priporočljivo piti in tuid kajenje v avtu je prepovedano, če si ga izposodite. Potem pa ali se tega držite ali ne, je pač vaša stvar.
To bi bilo na kratko, kaj smo doživeli in kaj je dobro vedeti, preden se odpravite tja. Pozabila sem tudi omeniti, da se mi je Tajska kot država, zdela varna, mislim, da bi se veliko ljudi strinjalo z menoj, vendar pa je v velikih mestih, tako kot povsod drugje, potrebno paziti na tatiče, ki vam
hitro izmaknejo kakšen dolar ali dva.
Letalo smo imeli iz letališča v Muenchnu saj so bile letalske karte iz tam tudi najcenejše. Za karto smo odšteli vsak po 600 €, kar je bilo zelo ugodno za višek sezone v mesecu februarju. Tudi do letališča smo si našle prevoz, za 30 € na osebo. Se splača prebrskati po internetu in vedno lahko najdete ugodno varianto.
Ko smo prispeli na letališče v Bangkok so nas takoj »napadli« taksisti, da nas odpeljejo v sam center mesta za 500 bahtov, kar se nam je zdelo zelo ugodno, vendar se da dobiti veliko ceneje. Dejansko bi morali plačati le okoli 220 bahtov vendar to na začetku nikoli ne veš. Tako, da če se odpravljate tja, ne plačajte več kot 300 bahtov, čeprav se vam bodo mogoče taksisti smejali in če se vam bo dalo, vztrajajte pri svojem.
Tako kot vsi turisti in popotniki smo odšli do bližine Kho San Roada, kjer je neverjeten vrvež in ljudi se kar tare povsod okoli tebe. Na ulici imate ogromno lokalov, stojnic z oblekami, raznih modnih dodatkov, torbic, itd. Priporočam vam, da če si mislite kaj kupiti, si kupite tu, ker imajo res veliko izbiro in tudi cene niso kaj pretirano drage v primerjavi z drugimi kraji.
Sobo si lahko najdete že za 5 € na osebo, ki pa so večinoma v teh mesecih zasedene, tako da boste najbrž morali odšteti tja do 10 € na osebo.
Poglejte si glavne znamenitosti kot so Kraljeva palača in templje, ki so v bližini (Wat-Pho). Pojdite na bližnjo tržnico, ki je zraven teh glavnih templjev in si tam naročite hrano. Ne boste razočarani, če vam ni problem jesti zunaj in ne v restavraciji. Vonjave so sicer različne, vendar pa je hrana res dobra.
Odpravili smo se tudi v Pat Pong območje, kjer so nas iz vseh strani vabili, da prideš v njihov lokal si pogledat striptiz. Mi si ga nismo ogledale, ker smo samo stopile v lokal in prečekirale situacijo in odšle naprej v gay četrt. Tam je bilo šele zanimivo saj so nas dobesedno napadli, ampak res dobesedno in nas vlekli vsak v svojo smer. Tam si videl moški striptiz in še kaj več v živo na odru.Še en nasvet, kar se tiče prevoza po Bangkoku. Nikoli se nismo usedli v taksi, če ni hotel vključiti taksimetra, kar pa je znalo biti velik problem. Ali so se nam smejali ali pa so odpeljali naprej in nekaj zagodrnjali, kar najbrž ni bil glih pozdrav adijo. Vendar ni problema, po največ 5 ali 10 minutah se bo vedno našel kdo, ki vas bo odpeljal z vključenim taksimetrom in le tako boste plačali toliko, kolikor morate. Če vam je vseeno, potem se ne trudite.
Naša naslednja postojanka je bil Kanchanaburi, ki je znan po filmu »Most na reki Kwai«, kjer so med drugo svetovno vojno Japonci zrušili ta most in so ga kasneje ponovno zgradili. Kanchanaburi je res prijetno mestece, kjer imate ogromno stvari, ki si jih lahko pogledate, predvsem jame, vojaško pokopališče, most ter vožnja po reki Kwai, ki je tudi zanimiva izkušnja. Za prenočišča imate mnogo bungalovov, kjer lahko spite že za 2 € na osebo. Mi smo imeli res srečo in smo po naključju našli čisto nove bungalove in smo spali praktično zastonj.
Nedaleč od Kanchanaburi-ja je zelo lep park Erawan, ki se ga defenitivno splača pogledati. Park je znan po svojih slapovih in bližje ko ste vrhu, lepši so tudi slapovi. Če imate srečo boste srečali tudi opice, mi smo jih videli kar nekaj, vendar znajo biti hudobne saj se je ena skoraj podelala kolegici na glavo. Baje so tudi dobre tatice, vendar nismo imeli izkušenj s tem.
Nato smo se z nočnim vlakom odpravili do Surat Thani, kjer so bili zelo prijazni na vlaku. Vendar vam svetujem, če ga mislite piti na vlaku, prej vprašajte za ceno, ker smo mi kar veliko zapravili gor, saj je bilo pivo zelo drago.
Zjutraj, smo prispeli na glavno postajo in tam nas je bus odpeljal do pristanišča za Ko Phangan. Če ste bolj žurerski tip, se vam splača it na Black Moon ali Full Moon party, ki je glavni dogodek na tem otoku zraven resorta Haad Rin Nai, kjer je čisto ameriški stil, veliki resorti, hoteli, draga hrana in pijača, meni ni bilo všeč.
Party je sicer dobro uspel, bili smo do konca, muzika super, folk malce nor ampak bil je žur. Vendar pa ne bi prenočevala tukaj kaj dolgo, mogoče en, dva dni.
Po partiju smo se odpravili na sever otoka, kjer smo našli res čudovito in mirno plažo, mislim da je bila Ban Chalok Lam, kjer ni bilo nobene gužve, bungalovi direktno ob morju, hrana super, edina slaba lastnost je bila, da ni nič dogajalo. Mesto je bilo bolj majhno, par lokalov in to je to. Vendar nam je bilo zelo všeč in smo ostali kar ene pet dni, da smo se malce zrelaksirali.
Nato smo se odpravili na Ko Tao otok, kjer se vam splača potapljati, če ne drugega vsaj šnorklati, ker že tako vidiš ogromno lepih rib, ježkov in morskih klobas. Glavno dogajanje je na plaži Hat Sai Ri vendar pa je lepo tudi bolj na jugu na Ban Chalok. Za prenočišče boste dali približno 8-10 € na osebo, kar je še vedno poceni, vendar v primerjavi z drugimi kraji so otoki malce dražji. Splača se rentati skuter ali ATV, ker so ceste zelo ozke in če želite videti kakšne zanimive plaže morate imeti neko prevozno sredstvo.
Iz Ko Tao smo z avionom leteli v Chiang Mai, ki je ogromno mesto, podobno Bangkoku, le manjše. Tukaj je imate mnogo templjev, ki so na koncu že vsi isti. Najbolj znani so Wat Chiang Man, Wat Phan Tao, Wat Chedi Luang. Obvezno pojdite na Sunday market, kjer si boste lahko kupili prav vse in tudi stojnice so bolj pristne, kjer lahko najdete raznovrstne ročne izdelke, obleke, razne lesene izdelke, v bistvu najdete vse.
V Chiang Mai-ju smo si tudi rentali avto, saj pride dnevni najem izredno poceni (20 €) in tako smo si prihranili veliko časa in denarja ter se ustavili, kjer smo se hoteli. Naša pot nas je vodila do mesteca Pai, ki je res lepo, bolj umetniške narave in kjer najdeš ogromno luškanih lokalov, kjer se zbirajo turisti in domačini.
Sama pot do tja traja kar tri ure, kljub temu, da razdalja ni bila tako dolga (okoli 100 km), vendar pa je cesta zelo ovinkasta, kar te prisili v počasno vožnjo. Na poti smo se ustavili v turističnih resortih, ki so bili izjemni, pet zvezdic, ni da ni, ampak vse je bilo prazno. Ko smo govorili s tamkajšnjimi zaposlenimi so nam povedali, da so ravnokar odprli in da ljudje še ne vedo za njih. Vendar, ko smo se peljali naprej, so bili tudi drugi resorti prazni, nikjer ni bilo nobenega, pa niso bili novi. Škoda, ker bi vsakomur priporočila, da se gre tja spočit ali pa na poročno potovanje, zganjat romantiko.
Naše potovanje se je počasi bližalo koncu, z avtom smo se morali vrniti nazaj v Chiang Mai, kjer so nas na poti iz Pai-a ustavili policaji in delali kontrolo. Mislim, da pridete v drugo območje, ki je varovano, najbrž zaradi tihotapljenja droge, saj smo bili od Burme oddaljeni le nekaj kilometrov in se je čutilo neko napeto ozračje. Ustavil nas je vojak, lahko da je bil tudi policaj in nas samo vprašal kam gremo in nas na hitro prečekiral. To je bilo vse, nič posebnega, vendar pa ni priporočljivo piti in tuid kajenje v avtu je prepovedano, če si ga izposodite. Potem pa ali se tega držite ali ne, je pač vaša stvar.To bi bilo na kratko, kaj smo doživeli in kaj je dobro vedeti, preden se odpravite tja. Pozabila sem tudi omeniti, da se mi je Tajska kot država, zdela varna, mislim, da bi se veliko ljudi strinjalo z menoj, vendar pa je v velikih mestih, tako kot povsod drugje, potrebno paziti na tatiče, ki vam
hitro izmaknejo kakšen dolar ali dva.
ponedeljek, 4. avgust 2008
Knjiga, ki bi jo moral vsak prebrati
Zadnje dneve sem prebirala knjigo, ki mi je dala misliti, saj nikoli nisem gledala na stvari s takšnega zornega kota. Knjiga nosi naslov: Temna stran iskalcev svetlobe, pisateljice Debbie Ford in bi jo priporočala vsakomur. Podala bom nekaj bistvenih stvari iz te knjige.
Knjiga govori o razkritju tistega dela naše osebnosti, ki uničuje naša razmerja, nam ubija duha in nam preprečuje uresničevanje naših sanj. Temu delu je Carl Gustav Jung rekel senca - zato tudi tak naslov. Senca vsebuje vse, kar poskušamo prikriti ali zanikati. Svojo temno stran smo potlačili globoko v svojo zavest, jo skrili pred seboj in drugimi. Zapomniti si moramo tudi, da nismo mi v svetu, temveč je svet v nas. Vsak od nas nosi v sebi vsako človeško značilnost in nič kar vidimo ali si izmislimo ne obstaja, kar ne bi bilo del nas.
Gre za projekcijo, ki je prenos našega lastnega nezavednega vedenja na druge, ko mislimo, da so lastnosti, ki jih imamo mi sami, značilne le za druge.
Če smo npr. jezni, bomo vedno privlačili jezne ljudi in jih obsojali, ker smo svojo jezo potlačili. Vse česar ne sprejmemo kot del sebe prenašamo v druge ljudi. Vidimo samo tisto, kar smo sami. Ker lažemo sami sebi, je edini način, da te občutke spoznamo, v drugih. Drugi ljudje nam odzrcalijo naša prikrita čustva in občutke. Takrat, ko lažete sebi ali sovražite svoje aspekte, vas bo ravnanje drugega tudi čustveno prizadelo. Tudi kadar smo ogorčeni nad obnašanjem drugih, to izvira iz naše nesprejete lastnosti. Če bi si prisluhnili, ko se pogovarjamo z drugimi ali jim svetujemo, bi morali ravnati ravno obratno in svoj odziv nameniti sami sebi. Preprosto povedano, drugim govorimo to, kar bi morali reči sebi.
Tudi kadar opazite kakšno dobro lastnost ali odličnost pri nekomu in ga zaradi tega občudujete, to pomeni, da imate to odličnost tudi vi, saj je sicer ne bi opazili. Karkoli vas navdihuje, označuje neko vašo lastnost. Natančno se opazujte in kar občudujete pri drugih, poiščite pri sebi. Star pregovor pravi: Sprejmeš samo tisto, kar poznaš!
V knjigi je tudi lepo opisano, da ima vsak človek svoje podosebnosti s katerimi se mora soočiti in jih dati na plano. Naše podosebnosti razkrivajo vedenje, za katero menimo, da je nesprejemljivo. Izločimo jih iz svojega življenja, ker jih ne moremo ali nočemo sprejeti. Ko izklopimo nekatere podosebnosti in s tem del sebe, izgubimo stik s svojo celotnostjo. Tudi najtemnejše podosebnosti nam prinašajo darilo, samo pripravljeni moramo biti, da vsaki od njih namenimo svojo pozornost in le tako bomo slišali katero modrost vam prinaša.
Šele, ko se boste poglobili vase, lahko dobite dostop do vsega. Vse, kar morate storiti je, da se umirite (meditacija, sprostitvene tehnike) in prikličete neko osebo iz svoje podzavesti. To osebo si vizualizirajte in se začnite pogovarjati z njo saj jo lahko vprašate karkoli želite. Vsak glas lahko najdete v sebi in odgovor, ki ga potrebujete od kateregakoli človeka, lahko pride iz vas.
Tudi svojo preteklost moramo ozdraviti, če ne bo uničevala naše življenje. V preteklosti se skrivajo naše enkratne zmožnosti, naša nadarjenost in ustvarjalnost. Če tega ne odkrijemo, bo preteklost za vedno obtičala v nas. Jezni bomo na cel svet, želeli ga bomo spremeniti saj bomo prepričani, da če bi bil svet drugačen, bi lahko uresničili svoje sanje. V resnici smo mi tisti, ki se moramo spremeniti. Jezni smo sami nase, ker ne vztrajamo pri božanski sili v nas in je ne spoštujemo, ker si ne dovolimo, da bi se izrazila tako, kot si to res želimo.
To je le del posameznih poglavij, ki jih boste našli v tej knjigi. Vsekakor je vredna branja.
torek, 29. julij 2008
Nastanek denarja
Ali ste se kdaj vprašali kako nastane denar? Zakaj pride do inflacije? Zakaj cene tako naraščajo? Od kod državam denar in zakaj je njihovo zadolževanje neomejeno?
Ker so ZDA glavna gospodarska velesila, se bomo osredotočili predvsem na njihov sistem »tiskanja denarja«, ki se ne razlikuje dosti od držav Zahodne Evrope.
Prvo se vprašajmo kaj pravzaprav Ameriška centralna banka sploh je? Večina bo najbrž odgovorila, da gre za centralno banko, ki skrbi za inflacijo in pomaga poslovnim bankam pri »zalaganju« denarja. Vendar je resnica daleč od tega!
Ameriška centralna banka je kartel, ki ni nič drugačen od naftnega kartela, bančnega kartela ali kakršnegakoli drugega kartela.
POVEZAVA Z BANKAMI IN AMERIŠKO CENTRALNO BANKO (FED)
Banko si predstavljamo kot neko konzervativno institucijo, ki ima svoj ugled. V njej najdemo urejene bančnike z lepimi oblekami, kravatami in resnim osebjem, ki vam vedno svetujejo in kamor se lahko zatečemo, ko rabimo denar, seveda pod pogojem, da izpolnjujemo njihove zahteve.
Vendar gre pri bankah danes, za eno veliko prevaro. Preprosto povedano, banke danes ustvarjajo denar iz nič in vam za to zaračunajo obresti. Preden greste na banko po denar, ga le-te dejansko nimajo, vendar ga ustvarijo, ko vi zanj zaprosite. Kako je to možno?
Ameriška centralna banka se je povezala z svojo vlado, ki delujeta kot partnerja, kjer vlada piše zakone za banko, da lahko »pričara« denar iz nič, na povsem legalen način. Če bi jaz ali vi hoteli to početi bi šli naravnost v zapor. Banke si to lahko privoščijo saj imajo sklenjen dogovor z vlado, ki pravi, da samo banke in nihče drug, lahko ustvarja denar iz nič. Tako danes denar nastaja v Združenih državah Amerike in v večini Zahodnega razvitega sveta.
Ker sta vlada in Fed v partnerskem odnosu to pomeni, da ima vsaka od njiju neko korist. Poglejmo si prvo koristi ameriške vlade.
Recimo, da vlada potrebuje veliko denarja, veliko več kot ga lahko pridobi z davki, kar je danes povsem normalno. Politiki radi zapravljajo veliko denarja, ki ga potrebujejo, da pridobijo volilce na svojo stran. Če bi vsakič povečevali davke, bi politiki s tem izgubili svoje volilce. Zato se politiki ves čas trudijo, dobiti denar. Kako dobiti denar, ki ga nimaš? Preprosto: sposodiš si ga. To počnemo mi vsi, če nimamo denarja, vzamemo kredit in slej ko prej moramo ta kredit poplačati nazaj skupaj z obrestmi. To lahko počnemo v nekem omejenem času in omejenem znesku denarja.
Vlada pa dela povsem na drugačen način. Prvo kar stori je, da si sposodi denar od posameznikov, kakor smo jaz in vi in različnih inštitucij in korporacij v zameno za obveznice, vrednostne papirje, čeke itd. Ko pride čas, da se ta denar vrne, si država zopet sposodi denar, da lahko izplača svoje obveznosti, ki jih ima do upnikov. Ker nima dovolj denarja, si ga zopet sposodi in tako se ta proces nadaljuje v nedogled. Temu pravimo državni dolg. Tukaj ni meja.
Ker vlada še vedno nima dovolj denarja gre k centralni banki in prosi za še več denarja, npr. sto milijonov dolarjev. Predsednik centralne banke jim seveda izda ček v tej vrednosti brez kakršnegakoli kritja. Ta denar prej ni obstajal, dokler niso zaprosili zanj. In tukaj je ta velika prednost, ki jo imajo ZDA od svoje centralne banke v zameno da le-ta izdaja denar iz nič (fiduciarni denar). Država se lahko ves čas zanaša na centralno banko, ko potrebuje denar.
In kaj imajo banke od tega? Poglejmo naprej, kam gre torej na novo ustvarjeni denar, ki ga je vlada oz. država prejela! Ta denar gre naprej v privatni sektor bank. Vzemimo za primer 1000 $, ki jih je prejel delavec, ki dela v javnem sektorju v zameno za svoje plačilo. Se pravi, da je prejel ček za1000 $ od sto milijonov dolarjev, ki so nastali iz nič. Ta delavec je dobil svojo plačo in ne ve, da ta denar prej ni obstajal, kar ga tudi ne zanima. Gre na banko in unovči svoj ček. Prejeti denar položi na svoj transakcijski račun v svoji banki v obliki depozita.
Ko banka prejme depozit v vrednosti 1000 $ lahko iz tega denarja izda posojila v vrednosti 9000 $ in tako se denar eksplicitno povečuje. Tako na novo ustvarjenih sto milijonov nastane novih devetsto milijonov dolarjev novega denarja.
Da banke ustvarjajo denar iz nič, je stroki, ki se s tem ukvarja popolnoma jasno, javnost pa je kljub temu še vedno prepričana, da banke zbirajo prihranke in jih nato posojajo v zameno za obresti. V resnici banke uporabljajo vloge kot osnovo iz katere ustvarijo dvajsetkratno ali tridesetkratno vsoto novega denarja v obliki knjižnega denarja.
KAKŠNE UČINKE PRAVZAPRAV IMA DENAR BREZ KRITJA?
Recimo, da ustvarimo denar brez kritja in se odpravimo v mesto, denimo v Sankt Peterburg, kjer je dolar izredno priljubljen in začnemo vlagati naših 100 milijonov dolarjev. Zgradimo stanovanja, apartmaje, kupimo pohištvo, obleke, itd.
Povsem očitno je, da v to mesto prinesemo blaginjo, gradbena podjetja imajo spet naročila, prav tako graditelji ladij, izdelovalci pohištva itd. Ustvarimo nova delovna mesta, podjetja kupujejo nove stroje, trgovina in promet se povečata, v glavnem vsi so srečni.
Vendar pa je celotna družba Sankt Peterburg nekaj izgubila že s tem, ko je izvedla dela, ne da bi v zameno za to dobila realne protistoritve. Vsak, ki dobi denar brez kritja, pravzaprav izgubi svoj delež in tudi cene se nekoliko dvignejo, ker manjka protistoritev. Zgodba bi bila popolnoma drugačna, če bi v Sankt Peterburg namesto denarja prinesli pravi kapital, torej stroje ali zlato. Tako bi kot protistoritev obstajalo nekaj realnega.
Če gledamo še malce naprej si predstavljajmo, da je zaradi močne konjukture nastalo še za dodatnih 200 milijonov dolarjev realnih proizvodov, ki drugače ne bi nastali. Delavci v ladjedelnici si gradijo čolne in marino, izdelovalci pohištva postanejo s svojim delom samostojni podjetniki, gradbeniki si gradijo majhne hiše. Nastajajo novi proizvodi v vrednosti 200 milijonov, ki brez naše naložbe ne bi nastali. Tako prihaja do vedno večjih inflacij.
Če bi na primer v Sankt Peterburg naročili samo izdelavo velike ladje in bi jo financirali z našim denarjem brez kritja, ladjo prevzeli in se odpeljali drugam. Očitno bi bilo, da so nam ljudje v Sankt Peterburgu zgradili ladjo, ne da bi jim v zameno dali realno protistoritev. Tukaj ni pomembno ali smo denar natisnili sami, ali ga je legalno ustvarila banka s pomočjo parcialnega bančništva ali pa ga je ustvaril vladni urad. Razlika je samo v tem, da je potem lastnica ladje banka in ne mi. Banka tako Peterburžanom ladjo, ki so jo izdelali, pravzaprav ukrade s pomočjo denarja brez kritja. Ta denar se potem porazdeli po Sankt Peterburgu, kjer morajo ljudje za svoj denar delati več, saj se cene dvignejo, vsakdo pa se mora delno odpovedati potrošniški porabi, ker manjka protistoritev za ladjo.
Poglejmo si še en miselni eksperiment s pomočjo uganke. Po sredini ribnika raste lokvanj in vsak dan podvoji velikost lista. Po 100 dneh pokrije površino celotnega ribnika. Po koliko dneh lokvanj prekrije polovico ribnika? Večina bi odgovorila približno po 60 do 70 dneh. Kaj mislite vi? Šele 99. dan prekrije polovico ribnika in že naslednji dan je prekrit ves ribnik.
Zakaj so ti rezultati tako osupljivi? Ker nimamo občutka za eksponentne funkcije in si ne znamo predstavljati česa takega saj presega našo domišljijo. In takšna eksponentna funkcija obstaja na gospodarskem področju, namreč obrestne obresti. Ves denar, ki obstaja na svetu, je obrestovan. Se pravi med 50.000 in 60.000 tisoč milijardami dolarjev, ki se ves čas obrestujejo. Poleg denarnega premoženja pa mora obstajati tudi enako velik denarni dolg, ki se mora obrestovati, in te obresti se prištevajo k denarnemu premoženju.
Jasno nam mora biti, da morajo velikanski dolgovi denarnega premoženja, v nasprotju z zlatom, ki ni dolg, stalno obrestovati. Vsak bankovec za 100 evrov je nenehno obrestovan saj pride v obtok šele, ko se nekdo zadolži.
Danes imajo poslovne in centralne banke monopol nad ustvarjanjem denarja brez kritja, ki ga dajejo na razpolago državljanom in državi v zameno za obresti. Prisilno obrestovanje zahteva ustvarjanje vedno več denarja brez kritja, saj se morajo tudi obresti ustvarjati v obliki denarja brez kritja. Od kod naj bi sicer izviral ves dodatni denar? Obstaja le še denar dolgov, ki pa ga lahko ustvarjajo le banke.
Ker se obrestne obresti eksponentno povečujejo, mora sistem dolgov nujno eksplodirati oziroma se končati z bankrotom. Edina možnost odlaganja bankrota za določen čas je zniževanje obrestnih mer, kar se sedaj dogaja na Japonskem, Kitajskem, v Evropi in Ameriki. Prišlo bo do eksplozije ogromne količine denarja brez kritja in padajočih obresti, kar lahko delniške trge požene v višave, preden bo prišlo do zloma.
NASTANEK DOGOVORA OZ. BANČNEGA KARTELA?
Kako je lahko bančni sistem postal tako velik monopolist? V preteklosti smo že imeli veliko javnih protestov proti ekonomski moči in močnim bančnim sistemom, ki je bila v rokah le nekaj naložbenih podjetij in bank na ulicah Wall Streeta. Ti ključni možje celotnega bančnega sistema (Rockefeller, J.P. Morgan, P. Warburg, Rothschild), ki so imeli velik vpliv tudi v Washingtonu D.C., so se odločili, da bodo storili točno to, kar javnost želi. Rešiti problem, da ne bo le nekaj posameznikov imelo vso ekonomsko moč kljub temu, da so bili oni ti posamezniki. Bili so tako zviti, da so ljudem dali občutek, kot da ljudje sami načrtujejo in rešujejo problem v svojo korist. Ljudje pa se niso zavedali, da ti možje, ki rešujejo ekonomski problem, so pravzaprav ta problem tudi povzročili.
Zakon centralne banke je nastal skrivoma na Jekyll otoku in ne v kongresnih dvoranah leta 1910 malce pred božičem. Tam so se sestali vsi pomembni možje in so skrivoma pisali zakon. Le malo ljudi je vedelo za to, saj je bil sestanek popolnoma tajen.
Če pogledamo nazaj v zgodovino je v zadnjih stotih letih konstantno prihajalo do raznih recesij, depresij, zlomov borz in kar je najpomembnejše, dolar je do danes izgubil že 90% svoje vrednosti. Vse to je posledica ustvarjanja denarja iz nič.
ZAKAJ SO UKINILI KRITJE DENARJA NA ZLATO IN SREBRO LETA 1971?
Če je denar vezan na nekaj otipljivega kot je zlato in srebro, potem ga ni mogoče tiskati v neomejenih količinah ampak mora biti v sorazmerju s ponudbo in povpraševanjem zlata in srebra. Če imate na primer kos papirja, ki ga lahko zamenjate za 1 unčo zlata (recimo da je ta kos papirja en tik). Se pravi en tik lahko zamenjamo za eno unčo zlata in takrat točno vemo kaj lahko kupimo za en tik. Kupite lahko približno toliko stvari, kolikor je potrebno, da dobite eno unčo zlata, ki jo je potrebno skopati, oblikovati, ugotoviti njeno čistost in jo ožigosati z različnimi napisi oz. simboli.
Lep primer je tudi, če se ozremo tisoč let nazaj v stari Rim, kjer si za eno unčo zlata lahko kupil ročno izdelan pas, lepo togo in par sandal. Danes, tisoč let kasneje, če imate eno unčo zlata, ga lahko zamenjate za denar in si kupite lepo obleko, ročno izdelan pas in par čevljev. Vrednost zlata se v tisočih letih ni popolnoma nič spremenila, saj je potreben skoraj enak trud, da proizvedemo obleko, ročno izdelan pas in par čevljev v primerjavi za izdelavo ene unče zlata. Zato denar, kadar je vezan na nekaj, ne more nastajati v neomejenih količinah in zato je tudi takšen sistem najbolj stabilen.
Ko denar ni več vezan na ničesar razen podpisa oz. žiga centralne banke, se lahko prične izdajati v neomejenih količinah. In še preden se zavedate je potreben npr. en tik, da kupite obleko, pas in čevlje, nato sta potrebna dva tika, nato štirje, nato že dvajset in na koncu že sto in tako naprej. Kot smo že omenili je zato od ustanovitve Ameriške centralne banke vrednost dolarja padla že preko 90%, kar pomeni, da sta vlada in banke že vzela vso našo kupno moč. Obdavčili so nas, ne da bi sploh vedeli. Tudi inflacija je v bistvu skriti davek, tako kot drugi davki, le da ji ne morete pobegniti in vse to zaradi kartela imenovanega Ameriška centralna banka.
KAKO BI STVAR LAHKO POTEKALA TOKRAT?
Najboljša rešitev bi bila, da se vzporedno s trenutnim sistemom naredi novi denarni sistem, nato pa se postopoma in neopazno iz starega sistema preselimo v novi denarni sistem. Da ne boste presenečeni, tudi novi sistem bi temeljil na določenem kritju, najbolje na zlatu in srebru. Posledično bi se ves fiduciarni denar v primerjavi z zlatom in srebrom dramatično razvrednotil ali obratno, cene zlata in srebra v fiduciarnem denarju bi se dramatično povišale.
Spomnimo se nemškega dolga po vojni iz leta 1923, ki so znašali okoli 154 milijard mark in so bili odplačani s 15,4 pfeniga. Tako, da bo po vsej verjetnosti moralo priti do hiperinflacije, kjer se bo denar zopet razvrednotil. Pri takšnem scenariju se je vsekakor smiselno zadolžiti in fiduciarni denar pretopiti v zlato in srebro.
Moda boste presenečeni vendar je trenutno na svetu že okoli 2000 pobud in poskusov zasebnih alternativnih denarnih sistemov. Najstarejši sistem te vrste je švicarska gospodarska zadružna banka WIR, ki vodi več kot 80.000 računov z letnim prometom nad 2,5 milijarde švicarskih frankov. Ta banka je dokaz, da ti sistemi lahko delujejo in imajo prihodnost. Vendar pa se bo dejanska moč te ideje pokazala šele takrat, če bo prišlo mednarodne finančne krize. Preprosta ideja je, da lahko proizvajajmo zasebni denar brez kritja saj za ustvarjanje denarja brez kritja ne potrebujemo države ali banke.
Primer zasebno kreditnega denarja je japonska denarna enota hureai kippu, ki so jo uvedli kot plačilo za oskrbo in nego starejših ljudi. Ljudje, ki skrbijo za starejše si tako knjižijo ure na t.i.časovnih računih. Ta časovna dobroimetja so prenosljiva. Tako lahko študent za svoje dobroimetje, ki ga je prejel, v kraju kjer je oskrboval starejše ljudi, prenese na svojega ostarelega očeta, ki živi v drugem kraju ali porabi te ure za lastne potrebe. Podobni projekti obstajajo tudi v Nemčiji.
ZA KONEC
Oblast je vedno imela nekakšen privilegij, da je lahko ljudstvo goljufala z denarjem. Včasih so v kovance dajali manj žlahtne kovine kot je bilo na njih napisano. V 18. in 19. stoletju so s kreditnim in papirnatim denarjem izvajali razne razlastitve denarja in pred približno 35 leti so kritje denarja z zlatom popolnoma odpravili in začeli eksperimentirati s papirnatim denarjem brez kritja.
Ljudje varčujejo, da bi poskrbeli za preskrbo v starosti in kasneje ugotovijo, da lahko te prihranke zamenjajo za veliko manj dobrin, kot pa so prihranili, ker so drugi porabili te dobrine. Te dobrine si prilašča zlasti banka in država. Ta proces se imenuje inflacija, ki jo povzročajo banke in centralne banke s proizvodnjo denarja brez kritja, ki jo odobrava država in obenem laže, da je potrebno uravnavati denar v obtoku. V resnici količine denarja ni potrebno uravnavati in spreminjati, za vedno lahko ostane enaka tako kot enota enega metra. Preteklost nam je že jasno pokazala, da ne potrebujemo centralnih bank, ki bi uravnavala količino denarja. Srebro se je kot denar najbolje prilagodilo velikim spremembam denarja v 14. in 15. stoletju, do katerih je prišlo, nato pa je skoraj 200 let ohranilo svojo vrednost. Če se zarota srebra ne bi zgodila, bi imelo srebro verjetno še danes enako stabilnost kupne moči, kot jo ima zlato. Lahko smo prepričani, da zlato in srebro kot denar dolgoročno vzdržujeta stabilno cenovno raven do takrat, ko na trg vstopijo centralne banke.
Pred približno 150 leti je francoski ekonomist in filozof Frederic Bastiat govoril, da poleg nas obstaja neko izjemno bitje po imenu država, ki ima delo za vse roke, kruh za vse lačne, kapital za vsa podjetja, blažilo za vse trpljenje, rešitve za vse dvome, odpravi vse zmote in napake, nas o vsem informira ter nas reši vseh obveznosti, lastne odgovornosti, pameti, presojanja in marljivosti. Vendar pa se je treba posloviti od te predstave, da to bitje obstaja. Zaupajte v lastno odgovornost in presojo.
torek, 1. julij 2008
Denar in zlati standard
Če pogledamo nazaj v zgodovino je denar vedno bil temelj gospodarske družbe. Že v preteklosti so poznali naturalno menjavo, kasneje pa blagovno menjavo, kjer so žito, krave, kože, krompir, itd. menjavali za drugo dobrino, ki so jo sami potrebovali. Kot menjalno sredstvo lahko služi katerokoli blago, le da si ga želi čim večje število ljudi. Ker pa je bilo te dobrine težko razdeliti in niso bile trajne so ljudje začeli namesto dobrin uporabljati kovine.
V 7.st. pr. n. št. je kralj Krez iz Lidije prvič na kepo zlata odtisnil svoj žig – tako je nastal kovanec. Nekaj stoletij kasneje so ljudje začeli iz varnostnih razlogov svoje srebrne in zlate palice shranjevati pri zlatarjih, ki so zanje izdajali hrambna potrdila. Če je lastnik zlata in srebra želel vzeti svoje imetje, je potrdilo preprosto unovčil pri zlatarju. Kmalu so ljudje ugotovili, da je lažje nositi potrdilo kot zlato in srebro in so namesto zlata in srebra kot menjalno sredstvo uporabljali potrdila. Potrdila so bila nekak papirnati denar, ki je bil 100-odstotno krit z zlatom. Tako je začelo nastajati bančništvo.
Zlatarji in banke so kaj hitro ugotovili, da ljudje le redko pridejo in unovčijo svoja potrdila, zato so se spomnili in izdajali vedno več potrdil, kot pa je bilo v resnici zlata. Tako so iznašli parcialni standard, kjer so emisijske banke izdale več potrdil (bankovcev) kot je bilo v resnici na zalogi zlata. Prva centralna banka, ki je izdala smernice za kritje bankovcev v obtoku v zlatu je bila Bank of England, ustanovljena leta 1694. Anglija je bila takrat vodilna gospodarska velesila na svetu, zato je vedno več držav sprejelo njena pravila. Leta 1900 je parcialni zlati standard uporabljajo že več kot 50 držav.
Za začetek
Zdelo se mi je zelo zanimivo, da bi pričela pisati o stvareh, ki me zanimajo in ki bodo mogoče še koga drugega spodbudile k razmišljanju le-teh. Pisala bom o različnih tematikah, potovanjih, osebnem razvoju in zanimivostih.
Naročite se na:
Objave (Atom)